Vinotoč pod vejo

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 20. junij 2015 / 11:41

Prijatelji iz treh mest v treh deželah smo si ogledali Stübing v bližini Gradca, največji avstrijski muzej na prostem, kjer je po zeleni dolini razporejenih sto zgodovinskih hiš iz vseh avstrijskih pokrajin s staro kapelo in »grajzlarijo« – trgovino z mešanim blagom, s cvetočimi »garkelci« okoli hiš in hišic z značilno bivalno opremo. Potep, ki bi zahteval cel dan, v nahrbtniku pa malo jedače in pijače, saj je dovolj sence za kratek predah. Res vredno ogleda za vso družino … Naslednja postaja je »Buschenschank«, kjer božansko diši. Po zavitkih. Jabolčnem in mareličnem. Na mizo prinesejo mamljivo vzhodnoštajersko solato in ržen kruh. Pa jabolčni sok, jabolčni mošt in vino. Štajerska jabolčna cesta, dolga 25 kilometrov, ni daleč, vinogradi pa tudi ne. Brž se rodi vprašanje: kaj pravzaprav »Buschenschank« v prevodu pomeni? Spominja na primorsko osmico, čeprav to ni. Zadevo raziščem doma: v nemško-slovenskem slovarju, DZS 1986, najdem: Buschenschenke – vinotoč pod vejo. Sijajen izraz, če sediš pod košatim orehom, a strežejo tudi v lesenem paviljonu … »Vinotoč pod vejo« je 17. avgusta 1784 utemeljil avstrijski cesar Jožef II. S posebno določbo je podelil pravico, ki je ljudem na podeželju – posebno viničarjem – omogočala prodajo domačega vina. Pičlih sto let kasneje, 1883, je bilo treba vinotoče prijaviti! Določba se je seveda z leti spreminjala; zdaj ima vsaka od avstrijskih dežel svoj zakon. Preprosto rečeno: registrirani pridelovalci smejo streči hladno hrano, mesnine, namaze, solate in doma narejene sladice, doma stisnjene sokove, mošt in domače vino, likerje in žganice. Zato se je tudi udomačil izraz za manjši narezek »južina na dilci« … Seveda se domov nisem vrnila brez knjižnega plena: Apfel-Land-Kochbuch – Kuharica dežele jabolk. V njej pa imeniten namig za še en izlet: arheološki park Kulm – Keltska vas. Od Radovljice samo 250 km. Moj Izbrani naj samo določi, kdaj.

Vzhodnoštajerska solata Oststeirischer Salat

Za 6 oseb potrebujemo: 400 g velikega temnorjavega ali lisastega fižola, 6 vejic timijana, 1 lovorov list, 120 g čebule, 1 zeleno papriko, 2 velika kuhana krompirja, 150 g prekajenega jezika, 250 prekajenega mesa, 125 g kumaric, vloženih z gorčičnimi semeni, 75 g šampinjonov, pol žlice limoninega soka.

Marinada: 2 stroka česna, pol šopka peteršilja, 1 žlica kaper, 5–6 žlic bučnega olja, 3–4 žlice jabolčnega kisa, 2 trdo kuhani jajci, po okusu nastrižen drobnjak, sol, sveže mlet poper.

Fižol čez noč namočimo, nato skuhamo s timijanom in lovorom. Ohladimo.

Jajci skuhamo. Čebulo olupimo, papriko očistimo belih žil in semenja, oboje narežemo na kocke in 20 sekund blanširamo ter osušimo na papirnati brisači. Vse drugo zrežemo na večje kocke, šampinjone pokapamo z limoninim sokom.

Česen, peteršilj in kapre sesekljamo in zmešamo s preostalimi sestavinami za marinado. Marinado pokrijemo in jo za 1 uro postavimo v hladilnik in po potrebi še malo začinimo. Nato solato zmešamo. Lahko jo ponudimo na velikem bolj plitvem krožniku ali oblikujemo vsak krožnik posebej. Okrasimo z rezinami jajca in nastriženim drobnjakom.

Pa dober tek!