Kdo je zmagal?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 9. maj 2015 / 14:14

Maja 1945 je bilo povsem jasno, kdo je zmagal v največji vojni vseh časov. Trajala je šest let, končala se je pravzaprav šele avgusta tistega leta, ko je po Nemčiji kapitulirala še Japonska. Na zahodni in južni fronti je Nemčijo porazila zavezniška vojska ZDA in Velike Britanije, ki se jima je v zadnjem letu vojne pridružila še v letu 1940 poražena Francija. A še večja zmagovalka se je zdela Sovjetska zveza, ki je Nemčijo dotolkla z vzhoda. Že ob skupni zmagi pa se je pokazalo, da so med zahodnim in vzhodnim krilom zavezniških klešč velike razlike. Do zmage je te razlike premoščal skupni sovražnik; ko je ta kapituliral, je že kazalo, da se bo vojna nadaljevala med njimi samimi. General Patton je baje svojemu nadrejenemu, generalu in poznejšemu predsedniku Eisenhowerju predlagal, da bi njegove tankovske divizije napadle Rdečo armado in jo potisnile nazaj proti vzhodu. K sreči je zmagala pamet, oprta na čustva – vojne so imeli zaenkrat vsi dovolj.

Po zmagi so medvojni zavezniki in zmagovalci postali sovražniki. Nastal je bipolarni svet, utemeljen na nepomirljivem nasprotju med kapitalističnim Zahodom in komunističnim Vzhodom. To dokaj uravnoteženo razmerje, ki ga je pred uničevalnim spopadom zadrževala nevarnost vzajemnega uničenja v jedrski vojni, je trajalo 45 let, do prelomnih let okrog 1990. Takrat se je sovjetsko vodstvo pod Gorbačovom odločilo umakniti iz naporne tekme z ZDA, ki je okoreli sovjetski sistem ni mogel več vzdržati. Gorbačov naj bi za ta umik dobil tudi zagotovilo, da se Nato ne bo širil na države vzhodnega bloka, iz katerih se je Rdeča armada v tistih letih umaknila. A zgodilo se je prav to in še več: Nato se ni razširil le na sovjetske satelite – to je nova Rusija nekako še prenesla. Rusija pod Putinom pa se agresivno brani pred možnostjo, da se Nato polasti Ukrajine, ki je za Ruse še vedno Stara Rusija. Zaostritev odnosov med Zahodom, vojaško povezanem v Natu na eni in Rusijo na drugi strani se najbolj očitno kaže v dejstvu, da je večina zahodnih voditeljev zavrnila povabilo na veliko vojaško parado ob dnevu zmage, ki bo danes v Moskvi. Večina jih v Moskvo kot glavno mesto zaveznice iz druge svetovne vojne pošilja svoje namestnike, ki pa se bodo udeležili le nevojaškega dela praznovanja. Tudi slovensko vodstvo ni zmoglo poguma, da bi se udeležilo osrednje proslave v državi, ki je bila maja 1945 glavna zaveznica zmagovalne Titove vojske. V Moskvo pošilja »le« zunanjega ministra. Nekateri ocenjuje to potezo kot modro, podpisani jo kot klavrno, nevredno poguma zmagovalcev pred 70 leti. Spet smo, kar smo bili stoletja – vazali Zahoda.

Ob zagledanosti na Zahod ne smemo spregledati še enega kapitalnega dejstva na Vzhodu – da je na parado v Moskvo že prišel kitajski predsednik Xi Jinping (rojen 1953). Na Kitajskem je bilo med drugo svetovno vojno glavno kopensko bojišče v Aziji, a kitajski boj proti japonskemu okupatorju (1937–1945) je bil ves čas po vojni podcenjen. Kitajska je kot samostojna sila zaživela šele štiri leta pozneje (1949), ko je Mao po zmagi nad nasprotniki v državljanski vojni ustanovil novo in še zdaj obstoječo kitajsko državo. Ta pa se utegne izkazati za pravo zmagovalko po zatonu bipolarnega (ZDA-SZ) in temu sledečega unipolarnega sveta (z vodilno vlogo ZDA). Kitajska postaja nova velesila, še bolj na gospodarskem in finančnem kot na vojaškem prizorišču. Tako ne bi bilo nič čudnega, če bi bila glavna proslava 80-letnice zmage v drugi svetovni vojni leta 2025 v – Pekingu …