Vse, kar diši po svingu

Festivalna dvorana je v petek minila v znamenju glasbe izpred sedemdesetih in več let. Odlična In the Mood z radovljiškim Bid Bangom.

V pravo razpoloženje je polna Festivalna dvorana »zaplavala« že takoj po prvih taktih znamenite skladbe Trumpet Blues, ki se je mnogim najbolj vtisnila v spomin s filmom Ples na vodi. Trobentaška sekcija Bid Banga je odlično opravila svoje delo. Saksofonist in skladatelj, Radovljičan Blaž Trček z Bid Bangom že šestnajsto leto po Gorenjskem, Sloveniji in tudi v tujini uspešno razširja virus džezovskih standardov, svinga, bluza in drugih glasbenih zvr­sti, ki se dobro počutijo v bigbandovskem sestavu, ki šteje okrog dvajset bolj ali manj stalnih članov. Orkester je za tokratni večer, ki na povabilo blejskega Zavoda za kulturo postaja prednovoletna stalnica, pripravil glasbo iz štiridesetih, petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, glasbenike pa je vodila rdeča nit, ki jo najbolje predstavlja skladba Duka Ellingtona It Don't Mean a Thing (If It Ain't Got That Swing), s katero se je najprej predstavil vokalist Mitja Šinkovec. Ja, nič ni od muzike, če ne diši vsaj malo po svingu.

Sledile so same znane in zlatih časov džezovskih orkestrov, kot je Is you is or is you ain't my baby, pa dve neosvingovski This cat's on a hot tin roof Briana Se­tzerja in v veliko navdušenje Zoot Suit Riot skupine Cherry Poppin Daddies. Osred­nji del koncerta je s tremi skladbami Counta Basieja oplemenitila že prepoznav­na džezovska pevka Ana Soklič. V zaključku smo slišali še nekaj džezovskih standardov in znano Pennies from Heaven italijanskega Američana Luisa Prime. In the mood je bila na koncu le še pika na i, ki jo je vseskozi prizadevno postavljal tudi duhoviti voditelj večera, »planiški« Bojan Makovec.