Repino srce

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 9. november 2011 / 06:00

Zadnjič smo o repi že rekli enih par, pa vendar nič takega, kar bi morebiti najraje slišali - kako si z repo utrjujemo in krepimo zdravje. Tokrat bomo torej govorili o repini zdravilnosti, repinem bistvu, lahko bi pravzaprav rekli, da bomo predstavili repino srce.

Repni listi niso za stran

Repa (Brassica rapa) spada med tisto zelenjavo, pri kateri lahko uporabimo prav vsak del. Če smo govorili o tem, da je repin koren pred prihodom krompirja veljal za glavno jed Evropejcev, pa repni listi zagotovo veljajo kot odlična priloga. Sestavine so v listih nekoliko drugače porazdeljene kot v korenu, vendar nič slabše. Nasprotno. Nekaj o tem o nadaljevanju. Povejmo še to, da so repni listi »vrnili udarec«, ki ga je v Evropi repi zadal krompir. V velikem delu jugovzhoda Združenih držav Amerike so namreč prav repni zeleni listi najbolj priljubljena sezonska solata.

Vitaminov ne manjka

V 100 gramih sveže repe se nahaja približno 90 gramov vode, okoli 5 gramov ogljikovih hidratov, 3 grame sladkorjev, preostanek teže pa se skriva večinoma v vlakninah ter še beljakovinah, maščobah, mineralih, vitaminih in ostalih snoveh. Med vitamini ima repni gomolj visoko vrednost vitamina C ter nekaj vitamina B1 in B2, medtem ko imajo repni listi tudi visoke vrednosti vitamina A, vitamina K in vitamina B9 oz. folne kisline, ki je tako pomembna za nosečnice.

Repično olje – to je zdaj vprašanje

Če beremo knjige velikega francoskega zeliščarja Mauricea Messegueja, gotovo vemo, da svari pred pretiranim uživanjem čistega repičnega olja v vsakdanji prehrani, npr. kot jedilnega olja. Po njegovem pretirano uživanje škoduje srčni mišici, obenem pa poziva k občasnem uživanju v majhnih količinah. V tem primeru bo olje pokazalo najboljše, kar ima - svoje blažilne in očiščevalne lastnosti. Prav tako ni nobene nevarnosti pri zunanji uporabi repičnega olja, na primer pri zdravljenju ureznin in ran. Povejmo še to, da so v zadnjem času genetsko vzgojene nove vrste repe, katerih olja naj ne bi več škodovala srčni mišici. Odločitev o uživanju tega kontroverznega olja pa je na posamezniku.

Repin sirup

V zdravilstvu je repa cenjena predvsem zaradi njenega blagodejnega vpliva na dihalne organe. Izjemna je pri pospeševanju izkašljevanja in s tem čiščenju dihalnih poti. V ta namen naredimo repin sirup, pri čemer večjo repo izdolbemo in tanko prešpikamo. V izdolbino damo sladkor oz. še bolje med, ki počasi pronica iz repe v kozarec, na katerega smo jo postavili. Spijemo požirek ali dva, dvakrat na dan. Če izdolbeno meso repe naribamo, dobimo svež sok, z uživanjem katerega si blažimo vnetja ledvic in znižujemo vročino. Prav tako ima repa blagodejne učinke pri zdravljenju kožnih poškodb, vnetij in tudi ozeblin. V ta namen pretlačimo dobro prekuhano repo in s kašo obložimo poškodovana mesta na koži. Enak učinek imajo tudi pogreti repni listi.

Pot do vitamina K

Po dolgotrajnih terapijah z antibiotiki nam v krvi pade vsebnost vitamina K, ki človeški krvi omogoča lastnost strjevanja oz. zapiranja površinskih ran. Nekaj sveže narezanih repnih listov med solato ali listi kot kuhana priloga k hrani so kot nalašč za povrnitev in pridobivanje vitamina K.

Kisla repa še še

Tudi dva članka sta premalo, da bi opisali vse bogastvo, ki nam ga ponuja »navadna« repa, od njene razburkane zgodovine in »umetniške vrednosti« naprej. Uživanje kisle repe, ki je najbolj zakoreninjeno prav v Sloveniji, morda za odtenek bolj le še v Avstriji in na Madžarskem, prinaša dodatne blagodejne učinke za naše telo, ki so pozimi še posebej cenjeni. Zaradi vsega navedenega naj repi v naši prehrani povrnemo mesto, ki ji gre. Z uživanjem kisle repe naredimo nekaj za naše telo, pa tudi etnografijo naše dežele, če hočete.

Kmečki repar

Aja, in da ne boste mislili, da repa ni uporabna tudi v heraldiki. Salzburški knezoškof iz 15. stoletja Lenart Hodiški je imel v svojem grbu na črnem ozadju upodobljeno belo repo. Naduti meščani, ki so hitro podlegli krompirju in s katerimi ni bil v dobrih odnosih, so ga zato zaničujoče imenovali »kmečki repar«.