Med sosedi 103

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. avgust 2008 / 06:00

Na Rebrci/Rechberg pri Železni Kapli, ki leži na planoti nad dolino Bele/Vellach in je znana zaradi cerkve sv. Jerneja iz leta 1300, kostnice in graščine, v kateri je sedaj slovenski mladinski center, je Krščanska kulturna zveza iz Celovca v drugi polovici julija organizirala tradicionalni Teden mladih umetnikov. V dveh skupinah se ga je udeležilo nad sto udeležencev. Že od leta 1979 naprej, ko so organizirali prvi tabor, mladi, stari od 6 do 12 let, pod vodstvom izkušenih mentorjev spoznavajo skrivnosti umetnosti, obenem pa utrjujejo znanje slovenščine. Tabora se zaradi kakovosti udeležujejo tudi otroci iz nemško govorečih družin.

»Na Tednu mladi rišejo, slikajo, delajo lutke, obdelujejo keramiko, plešejo in pojejo, svoje znanje in izdelke pa pokažejo staršem in prijateljem na zaključni prireditvi. Letos so nas popeljali po vsem svetu. Spoznali smo vse celine, kulture tam živečih ljudi, od zamorčkov in Kozakov do Eskimov,« je po zaključni prireditvi druge skupine povedal tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Andrej Lampichler iz Radiš/Radsberg v bližini Celovca. »Udeleženci tabora prebivajo v mladinskem centru, ki smo ga uredili v gradu. Vsako leto se odločimo za posebno temo, ki jih spremlja ves teden bivanja tukaj. S to temo so povezani predvsem večerni programi, za katere se naše spremljevalke in spremljevalci še posebej pripravijo in še posebej najmlajšim preganjajo domotožje po domu. Ker tudi mentorji prebivajo tukaj, lahko marsikaj pokažejo tudi izven rednih ur programa, v prostem času.« Andrej Lampichler je povedal, da so mentorji sodelavke in sodelavci Krščanske kulturne zveze, Katoliške mladine in bodoče vzgojiteljice in učiteljice, za katere je sodelovanje na Tednu mladih dobra praksa. »Zelo važna je jezikovna plat. Pri vseh dejavnostih, od gledaliških do likovnih, ji namenjamo posebno pozornost, saj je to dodatno izobraževanje v slovenščini. Mentorji in spremljevalci imajo nalogo, da je pogovorni jezik slovenščina in da se morajo tudi med seboj pogovarjati slovensko. Seveda moramo upoštevati, da v nekaterih krajih znanje slovenščine upada, čeprav se je število prijav k dvojezičnemu pouku povečalo, da je veliko mešanih zakonov in da tudi v nekaterih nemških družinah želijo, da bi se otroci naučili jezika soseda, Slovenca. Taka srečanja, kot je Tabor na Rebrci, so priložnost, da tudi njim na prijeten, igriv način prikažemo lepote slovenščine,« je povedal Andrej Lampichler.