Kamničan Pino Pograjc, avtor najboljšega literarnega prvenca lanskega Slovenskega knjižnega sejma / Foto: Gorazd Kavčič

Najbolje pišejo tisti, ki največ berejo

Poezija Pina Pograjca je močna, neizprosno trda in hkrati neizmerno ljubeča. Ko jo prebiraš, ti postane jasno, zakaj je prepričala žirijo na lanskem največjem knjižnem dogodku v Sloveniji. Pograjčeva pesniška zbirka Trgetanje je bila razglašena za najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma.

»Spomnim se, da sem Sovico Oko na pamet recitiral stari mami. Z njo sem tudi bral stare pesmarice. Danes berem skoraj samo prosti verz, ritem in rime cenim v glasbi, zato v Trgetanju namenoma uporabljam prevedene citate iz glasbenih besedil.«

»Počutil sem se počaščenega in obenem sem bil presenečen, ker svojo poezijo štejem za drugačno od te, ki jo slovenske institucije po navadi nagradijo,« pove Kamničan Pino Pograjc. »Še dodatno naju je z Dejanom Kobanom, mojim urednikom, presenetilo, ker takrat založba Črna skrinjica ni bila stara niti še leto dni in se še ni usidrala v širši prostor. Med sledilce alternativne umetnosti se je razširila seveda hitro, a knjig Črne skrinjice ni bilo (in jih verjetno še nekaj časa ne bo) v velikih knjigarnah in knjižnicah.

Z babico je bral stare pesmarice

Pograjc, rojen leta 1997, pove, da ljubezen do knjig goji že od mladih nog. »Na Osnovni šoli Toma Brejca sem bil zelo dober učenec in v prvih dveh triletjih sem imel ves čas nos v knjigah. K temu je pripomogla tudi knjižničarka Marta Grkman, ki se je meni in drugim knjižnim moljem veliko bolj posvečala kot povprečne šolske knjižničarke. Prehod na kamniško srednjo šolo je bil zaradi nastopa težav z duševnim zdravjem in obremenjevanja z gejevsko usmerjenostjo zelo težak. »Ocene so se nižale, veliko sem 'šprical', določeni profesorji pa s svojim neprimernim odnosom tudi niso pomagali. A v zbornici so se našle tudi izjeme – na primer profesorici Alenka Hladnik in Stanislava Židan. Zadnja je pri slovenščini delila 'pluske', če smo oddali haikuje na literarni natečaj. Tako sem začel pisati in z njeno spodbudo razvijati svoj pesniški glas.«

Pravi, da je sam tudi večinoma bral pripovedi in zgodbe, a verjetno se je ljubezen do metruma in ritma razvila, ko so mu, kot se spominja, starši kupili kasete Sapramiška, Sovica Oka in Maček Muri. »Spomnim se, da sem Sovico Oko na pamet recitiral stari mami. Z njo sem tudi bral stare pesmarice. Danes berem skoraj samo prosti verz – ritem in rime cenim v glasbi, ki jo konstantno poslušam, zato v Trgetanju namenoma uporabljam prevedene citate iz glasbenih besedil.«

Dogodki slam poezije Pest besed

Na tekmovalnih dogodkih v slam poeziji Pest besed v kamniški Kotlovnici je Pino Pograjc imel priložnost svoje pisanje prvič brati pred občinstvom. »Bilo me je groza, tresel sem se pred in med nastopanjem ter po njem, a zdaj sem zelo hvaležen za te začetke (tudi zato, ker sem na dogodkih nekajkrat zmagal). Po izidu prvenca in po nagradi sem tolikokrat nastopal, da so branja zdaj veliko manj mučna – k temu je pripomogla podlaga srednješolskih nastopov,« razmišlja Pograjc. Na enem od dogodkov slam poezije v Kotlovnici je Pograjc spoznal urednika Črne skrinjice Dejana Kobana. Bil je gost predfinalnega izbora za vseslovensko slam tekmovanje. »Tisti večer sem zmagal, a sem začutil, da mu moja poezija med nastopajočimi ni bila najbolj všeč. Leto kasneje je spet obiskal dogodek Pest besed, tisti večer sem spet zmagal, in rekel mi je: 'Danes si bil zelo dober. Kaj se je spremenilo?' Povedal sem mu, da sem začel brati pesmi, ki jih pišem zase, ne za druge.«

Trgetanje

Zbirka Trgetanje je eno leto pred izidom nosila naslov Bakanalije. Tako so se imenovala antična razuzdana praznovanja v čast bogu Bakhu. »S tem naslovom sem se želel tudi navezati na pomembno zbirko Banalije Braneta Mozetiča, ki je s pesniškimi delavnicami, na katere hodim, zelo pripomogel k piljenju mojega stila. Med urejanjem in pisanjem zbirke sem ugotovil, da ne pišem dovolj o očiščenju in begu skozi razvrat, zato sem spremenil naslov.« Zbirka ima pet tematskih sklopov. »V njih predelujem bolezen v družini, svoj poskus samomora zaradi psihoze, iskanje pristnih odnosov med geji in mnoge druge življenjske izkušnje.« Navdih za njegovo poezijo, pove Pograjc, vedno pride iz osebnih izkušenj. »Mislim, da se dobro ogibam mešanju resnice in fikcije, a ko se bom v kratkem lotil pisanja kratke proze, si bom seveda dovolil uporabiti domišljijo.«

Študent primerjalne književnosti in filmofil

Njegov študij in ustvarjanje se prepletata. »Ko sem se v srednji šoli vpisal na primerjalno književnost, sem po zaskrbljenih vprašanjih: 'Kaj boš pa počel? Kako boš pa zaslužil?' Ljudem govoril, da sem se tako odločil, ker imam zelo rad literaturo. Sam pri sebi sem pa vedel, da imam še bolj kot to rad pisanje in da so najboljši pisci tisti, ki največ berejo. Težko je naglas priznati, da imaš visoke ambicije, še posebno če veš, da rad živiš v oblakih. Tudi v umetniške ambicije ljudje neradi verjamejo. Zelo sem si želel nekoč izdati knjigo, zato so zdaj, ko je knjiga izšla, odzivi izjemno spodbudni.« Pino Pograjc obožuje kakovostne filme, zato se je z veseljem pridružil snovanju programa LGBT filma v Ljubljani. »Festival je najstarejši festival filmov z LGBT tematiko v Evropi, decembra bo potekal že 39. Čeprav je že od nekdaj finančno podhranjen in so zato organizatorji prostovoljci, uživam v tem, da sem del ekipe, ki ji kvalitetna LGBT umetnost tako veliko pomeni in ki že desetletja iz nič dela čudeže.« Izid druge pesniške zbirke načrtuje za prihodnje leto. Želi si sodelovanja z drugimi umetniki na področju glasbe in morda vizualne umetnosti. V načrtu ima tudi prevajanje poezije iz angleščine v slovenščino. Trenutno pa se pripravlja na projekt, v katerem bodo mlado poezijo v sklopu pouka predstavljali srednješolcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 24. december 2016 / 13:54

Propadanje nekdanjega ponosa Radovljice

Najpomembnejši spomenik radovljiškemu športu in kulturi dvajsetega stoletja pa tudi prostovoljstvu, inovativnosti in predanosti vse od osamosvojitve Slovenije naprej nezadržno propada. Zgodovino stavb...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 23. november 2022 / 19:27

Popis in vodenje registra drobnice po novem

Zgornje Gorje – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj pripravlja v sredo, 30. novembra, z začetkom ob pol desetih dopoldne v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah...

Kronika / sreda, 23. november 2022 / 19:27

Nasilnežu prepovedali približevanje družini

Jesenice – Policisti so pred dnevi obravnavali prijavo nasilja v družini na območju Jesenic. Storilcu so izrekli prepoved približevanja, postopek pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi s kazni...

Zanimivosti / sreda, 23. november 2022 / 19:25

Visoka nagrada butičnemu hotelu

Bohinjska Bistrica – Hotel Sunrose 7 se lahko pohvali s še dvema visokima priznanjema: z mednarodno nagrado Climahost in znakom kakovosti Triglavskega narodnega parka, je sporočila uprava tega buti...

GG Plus / sreda, 23. november 2022 / 19:23

Poroka

Marija sodi med tiste ženske, za katere rečemo, da so nevidne. Če jih ne bi bilo, bi se svet podrl, a ko so, jih ne vidimo in niti ne cenimo njihovega dela.

Razvedrilo / sreda, 23. november 2022 / 18:34

Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku

Klapa Mali grad je po koronskem odmoru konec tedna v Kamniku organizirala že 16. Srečanje klap – Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku. Poleg njih so se na odru predstavile še klape iz Dalma...