Skrbijo jih odpadki, hrup in še kaj

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 3. marec 2008 / 06:00

Zveza ekoloških gibanj Slovenije je pripravila posvet o problemih v okolju. Naravovarstvene organizacije na Gorenjskem skrbi slab odnos stroke in politike do težav.

Kranj – Zveza ekoloških gibanj Slovenije je nevladna okoljska organizacija, ki povezuje 40 društev in zavodov v državi. Pri svojem delu se povezuje tudi s civilnimi iniciativami, ki se ukvarjajo s problemi v okolju. Gorenjska ima precej težav, zadnji čas največ z odpadki. Zato so pripravili posvet naravovarstvenih organizacij o usklajevanju dela, je dejal na srečanju v Kranju predsednik ZEG Karel Lipič. Njemu so se pridružili člani Gorenjskega ekološkega društva, Društva za ohranitev Udinboršta, Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, Društva za varstvo okolja Radovljica ter civilnih iniciativ Mlaka, Grič-Mlaka in Tenetiše.

Lani je ZEG spet pripravila vprašalnik o izvajanju občinskih programov varstva okolja. Nanj je odgovorilo 162 občin, žal pa od leta 1999 ni bilo odgovora iz občin Radovljica, Tržič in Naklo. Kar 75 občin je izrazilo interes za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Več kot 60 občin je nezadovoljnih z delom ministrstva za okolje in prostor, je povzel ugotovitve analize Karel Lipič. Kot je ugotovil, je na Gorenjskem zelo aktualno vprašanje o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ministrstvo za okolje je pred dvema tednoma objavilo interni razpis, s katerim zbira predloge županov za možne lokacije gorenjskega centra za ravnanje z odpadki. Zvezi ni vseeno, kje bodo te lokacije. Zavzeli se bodo, da ne bi slabšale kvalitete življenja in zdravja ljudi. Nevladne organizacije so pripravile okrog 80 strani pripomb na osnutek zakona o Triglavskem narodnem parku. Kmalu bo javna tribuna na Bledu, kjer bodo predstavili svoje poglede na urejanje vprašanj v parku. Ob tem spremljajo še druge ekološke probleme na Gorenjskem, kot so podjetja Acroni in Seaway, letališče Lesce, bazne antenske postaje, asfaltne baze in drugo.

»Civilne iniciative nastajajo zato, ker strokovne službe, zlasti inšpekcije, ne delujejo dobro,« je poudaril Miran Hude iz Društva za ohranitev Udinboršta. Kot je pojasnil, so seznanili s problematiko Tenetiš tudi Bruselj. Če se država ne bo držala predpisov, bo pač plačala kazen. Vključili so se v postopek mediacije, vendar še ne vedo, ali bo uspešna. Helena Udir iz Civilne iniciative Grič-Mlaka je menila, da je nedopusten tako dolgotrajen spor z občino Kranj. Bilo bi tudi nepravično, če bi občina zmagala. Marija Kavčič iz Civilne iniciative Tenetiše je izrazila bojazen, da bodo ostanki prebranih odpadkov iz zadnjih mesecev na koncu pristali v Tenetišah. Nataša Kne Leben iz Gorenjskega ekološkega društva je sprožila vprašanje, zakaj ne bi Gorenjska vozila odpadkov drugam. Po Hudetovih informacijah ima občina Škofja Loka zaradi odvoza odpadkov v Logatec za dva do tri odstotke večje stroške, njim pa je Kranj napovedoval veliko večje podražitve. Problematično je predvsem dejstvo, da Agencija RS za varstvo okolja odloča o tem, kam bo kdo vozil odpadke. Kot je sklenil predsednik Lipič, vidi končno rešitev v dveh do treh obratih za termični sežig odpadkov. Obenem bo treba precej povečati ločeno zbiranje odpadkov, saj približno 70 odstotkov vseh zbranih odpadkov konča na komunalnih deponijah.

Zvezo je prosila za pomoč Marina Travnik v imenu dveh društev iz Radovljice. Zbrali so skoraj tisoč podpisov proti širitvi športnega letališča v Lescah, kar pa ni pomagalo. Iz svojih žepov plačujejo odvetnika za reševanje zadev v javnem interesu. Predsednik Lipič je povedal, da država ne podpira nevladnih organizacij, zato tudi ni denarja za te namene. Pri zapletih lahko pomagajo zgolj z nasveti in ukrepi zaradi kršenja zakonodaje. Tako rešujejo tudi probleme z asfaltnimi bazami, žal večinoma po nastanku težav. Spremljali bodo, kaj se bo dogajalo z nameravano selitvijo asfaltne baze iz Naklega v Podbrezje, čemur krajani slednje vasi nasprotujejo. Podpredsednik ZEG Jernej Jeglič je ugotovil, da je ena od možnosti odvračanje lastnikov gozdov od prodaje parcel za te namene. Kot je dejal Stanko Cvenkel iz Gorenjskega ekološkega društva, so na ta način delovali že prej. Njihov cilj je, da varujejo tudi naravo, ne samo ljudi.