V ospredju pevsko-igralske ekipe so naše izborne vokalistke Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko in Damjana Golavšek. / Foto: Primož Pičulin

Money, money bo Meni, meni

Muzikal Mamma Mia!, ki je pred petnajstimi leti obnorel svet, prihaja v Slovenijo. Pravzaprav je že tu. Štiridesetčlanska ekipa ustvarjalcev slovenske odrske izvedbe je sredi intenzivnih priprav na premiero, ki bo 15. junija v ljubljanskih Križankah.

Ljubezensko zgodbo muzikala Mamma Mia!, ki se sicer odvija na romantičnem grškem otoku, so premierno uprizorili leta 1999 v londonskem West Endu. Odtlej si je to odrsko uspešnico v več kot štiridesetih državah in sto sedemdesetih mestih po vsem svetu ogledalo več kot štiriinpetdeset milijonov gledalcev. Muzikal oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine Abba, saj ga bržkone bolj kot vsebina zaznamujejo njihove velike glasbene uspešnice, ki jih prepevajo v predstavi. Leta 2008 je muzikalu sledila še hollywoodska filmska uspešnica, v kateri sta med drugim igrala tudi Meryl Streep in Pierce Brosnan. Vrnimo se v aktualni čas, ko skoraj štiridesetčlanska ekipa pripravlja slovensko izvedbo muzikala s slovenskimi prevodi, našimi pevci in igralci ter plesalci in glasbeniki. Glavni krivec za slovensko različico muzikala Mamma Mia! je producent Jure Franko, ki se je za pridobitev izvajalskih pravic trudil dolgih sedem let, preden mu je lani le uspelo podpisati pogodbo z lastniki pravic za muzikal, in sicer za področje nekdanje skupne države. »Ko sva pred leti s Simono pomislila, da bi lahko pri nas delali katerega izmed znanih muzikalov, je bila najina prva želja prav Mamma Mia!, a smo prej uspeli s predstavo Moje pesmi, moje sanje. Vesel sem, da se je moja vztrajnost na koncu obrestovala,« je zadovoljen Franko. Tako je prva produkcija konec marca že doživela premiero v Beogradu in med gledalci požela veliko navdušenja. Prav tako že pripravljajo muzikal v Zagrebu, v juniju pa si bomo v Ljubljani lahko ogledali še slovensko produkcijo. Sicer je večji del kreativne ekipe iz Beograda, med drugim režiser Jug Radivojević, kostumografinja Bojana Nikitović in scenograf Aleksander Denić, ostali akterji so del slovenske ekipe.

Eden tistih, ki je že temeljito opravil svoje delo, je zagotovo slovenska glasbena legenda Tomaž Domicelj, ki je nekaj svojim odličnim prevodom iz preteklosti (Irena lahko noč, Odgovor v vetru, Mlinar na Muri ...) tokrat dodal triindvajset pesmi Abbe iz muzikala. Da si je najprej vzel nekaj časa za premislek, potem pa je z Abbinimi uspešnicami živel tri mesece, je povedal Domicelj in dodal, da so mu največji izziv predstavljali vokali, dvojina in besede, ki so v slovenščini daljše kot v angleščini. »Lep primer je angleška beseda „love“, ki jo Slovenci prevedemo v ljubezen. Poglobljena analiza besedil me je pripeljala tudi do dejstva, da gre za zelo kakovostna besedila, s katerimi je švedski kvartet opisoval tudi svoje medsebojne odnose.«

Prav tako kot srbsko bo tudi slovensko izvedbo muzikala režiral ustvarjalec z dvajsetletnimi gledališkimi izkušnjami Jug Radivojević: »V Sloveniji režiram prvič in sem vesel, da ste sestavili tako močno avtorsko ekipo. Začeli smo od začetka, čeprav bodo kreativni ekipi pozitivne izkušnje iz Beograda seveda prišle prav. Zgodba muzikala Mamma Mia! je zelo pozitivna, saj govori, da se naše sanje lahko uresničijo ne glede na vse dvome.« Koreografinja in režiserka Mojca Horvat, ki je doslej sodelovala že pri kakih tridesetih muzikalih, je bila do Mamme Mie! sprva zadržana: »Moj glasbeni okus je namreč povsem drugačen, kot je glasba skupine Abba, zanimiva pa se mi je zdela ideja treh različnih produkcij v velikih mestih na področju bivše države. Danes mi ni žal, da sem pristopila k projektu. Uživam s slovensko zasedbo, ki je mlajša, bolj energična in bo zagotovo drugačna kot tista v Beogradu.«

Glasbeno vodstvo je v rokah Patrika Grebla, ki za odrske nastope pripravlja sedemčlanski ansambel, na novinarski predstavitvi pa je za klavirjem pospremil prve pevke muzikala Alenko Godec, Simono Vodopivec Franko in Damjano Golavšek. Ko so pevske mačke zapele venček uspešnic, so tudi zapriseženim rokerjem šle kocine pokonci. Uffff! Pevsko-igralsko ekipo dopolnjujejo še Lea Bartha, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak - Gojc, Marjan Bunič in Matjaž Kumelj. Za slovensko Mammo Mio! so v ljubljanskih Križankah po premieri 15. junija rezervirani še štirje večeri, pet ponovitev pa bo sledilo še med 17. in 21. avgustom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 8. maj 2011 / 07:00

Za nosom do vrha

Gora - Šentjungert (565 m) - Hrib sem odkrila povsem po naključju, ne da bi planirala vzpon nanj. Običajno je tako, če na vrhu hriba stoji cerkev, nanj vodi tudi planinska pot. Če pa se vmes rahlo izg...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 12. maj 2016 / 14:47

Alpski večer že to soboto

V soboto, 14. maja, zvečer bo Dvorana Danica v Bohinjski Bistrici ponovno gostila priljubljeni glasbeni dogodek Alpski večer. Tokrat jubilejni – trideseti; in tudi sam Alpski kvintet v tem letu praznu...

Nasveti / četrtek, 12. maj 2016 / 14:46

O ranljivosti

Celovitost človeka je skupek našega telesa, duše (misli, čustva) in duha. Starodavna ljudstva so to združevala, v naši zahodni kulturi pa smo v zadnjih npr. 200 letih poveličevali telo in...

Nasveti / četrtek, 12. maj 2016 / 14:45

Terapevtska obravnava brazgotin

... je obravnava brazgotin, ki nastanejo kot posledica poškodb, opeklin, pooperativnih posegov in poškodb. Cilj terapevtske obravnave brazgotin je zmanjšati preobčutljivost, mehčanje brazgotin, zmanjš...

Kronika / četrtek, 12. maj 2016 / 14:43

V gorah že sedem smrtnih nesreč

S prvim majem so vrata odprle številne planinske postojanke, počasi pa se bliža tudi začetek prave planinske sezone. Podcenjevanje gora je lahko zelo nevarno, kar kaže statistika prvih štirih mesecev,...

Tržič / četrtek, 12. maj 2016 / 14:40

Nazaj k naravi

V Domu Petra Uzarja v Tržiču poleg standardizirane zdravstvene nege za boljše počutje stanovalcev kot komplementarno terapijo uporabljajo aromaterapijo. Po njihovih izkušnjah aromaterapija ugodno učin...