Povečujejo odstrel jelenjadi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 20. april 2015 / 13:38

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju letos načrtujejo odstrel 840 jelenjadi, kar je štirideset več kot lani in dvesto več kot pred tremi leti. Odstrel muflonov in gamsov bo letos manjši.

Kranj – Zavod za gozdove Slovenije je med 1. in 10. aprilom oddal na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letošnje letne načrte za vseh petnajst lovsko upravljavskih območij (LUO), med njimi tudi za Gorenjsko upravljavsko območje, ki vključuje 40 lovišč (v upravljanju lovskih družin) in dve lovišči s posebnim namenom (Kozorog Kamnik in Brdo). Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda, so pri pripravi načrta, predvsem pri odločitvi o višini odstrela, upoštevali več kazalnikov, med drugim objedenost mladega gozdnega drevja, škodo, ki jo povzroča divjad v gozdovih in na kmetijskih kulturah, ter zdravstveno stanje divjadi.

Izplačali 16.500 evrov odškodnine

Popis objedenosti mladih sestojev, ki so ga v zavodu nazadnje opravili lani in predlani, je pokazal, da se je objedenost na Jelovici, Pokljuki, v osrednjem delu Karavank in v Kamniško-Savinjskih Alpah v primerjavi s popisom v letih 2009 in 2010 kar precej povečala, v Poljanski dolini, v Dolomitih in v zahodnih Karavankah pa se ni pomembno spremenila, vendar je v Karavankah še vedno ostala na visoki ravni. Kar zadeva škodo, ki jo povzroča divjad, so upravljavci lovišč lani kmetom in drugim lastnikom zemljišč izplačali za 16.500 evrov odškodnine – skoraj celotni znesek za škodo, ki so jo naredili divji prašiči. Zdravstveno stanje divjadi na Gorenjskem je bilo po oceni zavoda lani celo nekoliko boljše kot v preteklih letih. Večjega obsega kužnih bolezni ni bilo, pri gamsih so bile garje še vedno prisotne, vendar pa ni bilo znakov, ki bi kazali na širjenje bolezni. Ker je bila zima mila, je bilo manj poginov zaradi bolezni in tudi manj izgub v prometu. »Na osnovi teh in še nekaterih drugih kazalnikov ugotavljamo, da se številčnost srnjadi v primerjavi s prejšnjimi leti ne spreminja oz. celo rahlo upada, število jelenov še vedno narašča, število muflonov in gamsov pa se najverjetneje znižuje. Za divjega prašiča so značilna nihanja, vendar pa smo trend naraščanja, ki je bil značilen za zadnjih petnajst let, uspeli zaustaviti,« je ob predstavitvi načrta ugotavljal Miran Hafner.

Pri srnjadi so lani v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju načrtovali odvzem 4650 živali, načrt so izpolnili 93-odstotno, pri tem pa so izgube zaradi bolezni (pogini), prometa in iz drugih razlogov predstavljale skoraj četrtino celotnega odvzema. Letos načrtujejo enak odvzem kot lani. Pri jelenjadi so lani od načrtovanih 800 živali »odvzeli« iz lovišč 698, pri tem pa so bile izgube zaradi mile zime štirikrat manjše kot leto prej. Letos zvišujejo načrt na 840 živali, kar je na primer dvesto več kot v letu 2012. Najbolj ga povečujejo na območjih, kjer ugotavljajo največjo objedenost gozdnega drevja, to je na Pokljuki, na Jelovici in v osrednjih Karavankah.

Manj muflonov in gamsov

Pri muflonu so lani načrtovali odvzem 155 živali, načrt so izpolnili 69-odstotno. »Za letos načrtujemo še manjši odvzem, le 130 živali, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Število muflonov v naravi se namreč zmanjšuje, razlog za to je verjetno parjenje med genetsko sorodnimi živalmi. Vsi mufloni so bili naseljeni, v tridesetih, štiridesetih letih pa je lahko prišlo do izgube genetske raznovrstnosti,« je pojasnil Miran Hafner. Pri gamsu so lani od načrtovanih 710 živali odvzeli iz lovišč 647 živali, za letos načrtujejo še manjši odvzem – 685 živali, kar je na primer kar 185 manj kot leta 2010. In kaj je razlog za zniževanja odstrela? »V nekaterih okoljih opažamo zmanjševanje števila gamsov, vzrok za to so lahko klimatske spremembe (naraščanje temperature) in spremembe v okolju (zaraščanje planin),« je dejal Hafner.

Pri divjem prašiču presegli načrt

Divji prašič je bil lani edina vrsta parkljaste divjadi, pri kateri so upravljavci lovišč presegli načrt. Načrt je predvideval odstrel 260 prašičev, odstrelili so jih 285. Za jazbeca je bil lani značilen velik, 62-odstotni delež izgub, večinoma zaradi prometa. Pri sivi vrani, ki povzroča škodo v kmetijstvu in probleme v urbanem okolju, načrtujejo letos enak odstrel kot lani (2300 živali), pet upravljavcev lovišč (Pšata, Mengeš, Vodice, Kozorog in Toško čelo) pa je že zaprosilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi jim dovolilo lov tudi zunaj z uredbo določene lovne dobe. V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so za vseh pet lovišč dali pozitivno mnenje.