Težave te zunaj še vedno čakajo

Se še spomnite Andreja Lavriča, Emila Širića, Andreja Novaka in Naskeja Mehića? To so zmagovalci prvih dveh sezon resničnostnih šovov Bar in Big Brother. Ta čas lahko gledalci spremljajo novo sezono obeh šovov, mi pa smo preverili, kaj se dogaja z zmagovalci preteklih šovov.

V prvem Baru je leta 2005 zmagal tedaj 21-letni Ljubljančan Andrej Lavrič, ki pa se je kmalu umaknil iz medijev. »Svojo zgodbo sem zaključil in se ne želim več izpostavljati. Uspešno sem končal študij na pedagoški fakulteti in se podal novim izzivom naproti, ki pa z mediji niso povezani,« je bil redkobeseden Lavrič, ko smo ga pred kratkim poklicali za izjavo.

Precej bolj pa se je razgovoril Emil Širić, ki je v Baru slavil leta 2006. Po koncu šova je nekaj časa delal kot barman po gostinskih lokalih. »Šlo je večinoma za delo ob koncih tedna, ki je bilo relativno dobro plačano, a obenem zelo naporno,« se spominja Širić. Z dekletom živi v Laškem. Oba sta zaposlena v njegovem podjetju; on kot IT-strokovnjak, ona kot računovodkinja, prosti čas pa izkoriščata za športne aktivnosti ter za družino in prijatelje.

Denarno nagrado iz šova je porabil za nakup stanovanja. »Znesek nagrade se na videz zdi precejšen, a ko od 50 tisoč evrov igralec poravna davek in dohodnino, mu ostane le še okoli 30 tisoč evrov, kar je v mojem primeru zadostovalo za tretjino kupnine. Ostalo sem financiral sam oz. s kreditom kot vsak pošten in deloven Slovenec,« je pojasnil.

V šov se ne bi več prijavil

Širić je že večkrat povedal, da se sam ne bi več prijavil v resničnostni šov in da tudi drugim to odsvetuje. Kot enega glavnih razlogov navaja psihični in fizični stres. »Tri mesece spiš po tri do štiri ure na dan, delaš v baru deset do dvanajst ur, ostali čas opravljaš razne sponzorske naloge. Ješ nekakovostno in neredno, izpostavljen si kameram in ljudem, medtem ko spiš, ješ, delaš in nimaš niti enega trenutka zase. Skratka, sistem, ki je bolj podoben zaporu Guantanamo, kjer se ti možgani po neprespanih nočeh in alkoholu skisajo in si z neumnimi izjavami in dejanji ter živčnimi zlomi idealen material za organizatorja, katerega edina skrb je, kako povečati gledanost in zadovoljiti sponzorje. To pa je drugi razlog, zakaj se ne bi več prijavil v šov – torej zelo mačehovski odnos organizatorja do igralcev med in po šovu ter manipulacija. Po udeležbi v resničnostnem šovu se svet v glavi igralca obrne na glavo, živiš pod vplivom evforije in prevelike pozornosti, medtem ko so težave, ki si jih imel pred šovom, v resnici še vedno tu. Še vedno si, verjetno, brez prave službe, plačevati moraš najemnine in položnice in nihče ti naslednje jutro ne bo ponudil službe ali zastonj denarja,« opozarja Širić, ki je prepričan, da bi ustvarjalci morali udeležencem šovov ponuditi psihosocialno in finančno pomoč pri ponovnem vključevanju v realno življenje.

Pot do zmage – mala malica

Sam je k sodelovanju v šovu pristopil zelo načrtno, saj je natančno zarisal pot do zmage. »Menim, da se v resničnostni šov ne bi smele prijaviti osebe, ki nimajo točno določenega cilja in načrta, kako priti do uresničitve. Če se vam ob misli na prijavo v glavi ne porodi nič drugega kot nova življenjska izkušnja, nova spoznanja, novi prijatelji, uspel bom kot medijska osebnost, rad bi preizkusil svoje meje in podobno, potem raje ostanite doma,« svetuje Širić.

Pred Barom je bil študent in dolga leta je živel kot podnajemnik, šova pa se je lotil kot posebnega projekta, nam je še zaupal: »Ob sami prijavi sem vedel, kaj mi lahko prinese, in sem v zelo kratkem času razdelal celotno idejo o tem, kaj in kako lahko ponudim, katero publiko bi utegnil zanimati moj značaj in videz, kaj vse moram narediti in pripraviti za tak projekt: od športa, diete, spletne strani, letakov in seveda zavedanja, da imam družino in prijatelje, ki me bodo podpirali. Z zavedanjem, da nisem konfliktna oseba, da mi trdo delo ne bo problem, da poznam veliko ljudi, saj sem se dolga leta ukvarjal s športom, sodeloval v študentskih organizacijah, in da sem edini igralec, ki se je v Bar prijavil kot tujec iz BiH, sem skorajda od samega začetka vedel, da če ne naredim nekih velikih neumnosti, zmaga mora biti moja. Če se spomnimo mojega obcestnega plakata, na katerem jem sendvič, je moje geslo bilo 'to bo zame mala malica'. In tako je tudi bilo.«

Zaman pa smo skušali stopiti v stik z zmagovalcema obeh preteklih Big Brotherjev. Leta 2007 je v prvi sezoni zmagal avstralski Slovenec Andrej Novak. Po zmagi je načrtoval kolekcijo moškega spodnjega perila, a so mu načrte prekrižale zdravstvene težave, nato pa se je vrnil v Avstralijo. Leto kasneje pa je slavil raper Naske Mehić, ki je denarno nagrado vložil v snemalni studio in stanovanje.

Leta 2010 so na Pop tv predvajali še Big Brotherja slavnih, v katerem je zmagal Jože Činč.