Poslovanje cone se normalizira

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 20. april 2015 / 22:17

Potem ko so se v družbi Poslovna cona Komenda v lanskem letu z upniki in bankami uspeli dogovoriti o ustavitvi izvršb in poplačali del terjatev, je znova oživela tudi prodaja še prostih zemljišč.

Komenda – Poslovanje družbe Poslovna cona Komenda se počasi izboljšuje. V letu 2013 so na primer v eno največjih poslovnih con pri nas uspeli privabiti zgolj enega novega investitorja. V lanskem letu pa je bilo poslovanje družbe dolgo časa povsem ohromljeno, saj so jim trije upniki, s katerimi so se v preteklosti razdrle pogodbe, a jim prejšnje vodstvo ni vrnilo vseh plačanih kupnin, in banke, ki jim dolgujejo še trinajst milijonov evrov, blokirali celotno premoženje in bančne račune. Uprava družbe, ki jo od leta 2010 vodi Matic Romšak, je po dolgotrajnih in napornih pogajanjih upnike in banke vendarle uspela prepričati v ustavitev izvršb, kar je povrnilo zaupanje pri kupcih in precej olajšalo nadaljnjo prodajo zemljišč. Že lani so jih prodali deset, dobro pa jim kaže tudi letos, saj so doslej prodali že šest parcel, v kratkem pa naj bi še dve.

»Potem ko smo se z večino bank uspeli dogovoriti o reprogramiranju in odlogih plačil, pa se je lani zapletlo z Gorenjsko banko, ki ji dolgujemo 3,2 milijona evrov in je dosegla izvršbo nad vsem našim premoženjem, kar je odgnalo kar nekaj potencialnih kupcev. Tudi z njo pa smo se na koncu uspeli dogovoriti, da ob vsaki dogovorjeni prodaji umakne hipoteko z zemljišča, tako da sedaj prodaja znova nemoteno poteka. Z bankami smo se sicer dogovorili, da gre 90 odstotkov vsake kupnine za poplačilo njihovih terjatev, dese­tina pa ostane za poslovanje družbe,« je razložil Romšak. Kot pravi, se za prihod v komendsko cono zanimajo tudi večji investitorji, ki pa za svoje objekte potrebujejo večje parcele od obstoječih, zato so že sprožili nov postopek spremembe prostorskega načrta, ki pa v povprečju traja vsaj leto in pol do dveh let, zato se bojijo, da jim bodo kupci v tem času odšli drugam.

»Za uspešno poslovanje poslovne cone je ključna tudi usoda t. i. žabjega rajona, to je sedmih hektarjev zazidljivih zemljišč, ki pa jih zaradi nasprotovanja kranjskega zavoda za varstvo narave ne morejo komunalno opremiti. Če na teh sedmih hektarjih zemljišč ob glavni cesti ne bo omogočena gradnja, na kar računamo že od samega začetka obstoja poslovne cone, potem ne vem, ali se nam bo končni račun izšel pozitivno,« opozarja Romšak.

V Poslovni coni Komenda je od skupno 75 hektarjev prostih še približno 17 hektarjev zemljišč, ki jih v dogovoru z bankami prodajajo po ceni 80 evrov na kvadratni meter. »V coni že deluje več kot 50 podjetij, med največjimi so Lidl, Starman, Dilex, RLS, Vip Virant … Ko bo zapolnjena, bo to največja poslovna cona v osrednji regiji, zato tudi malo zbode, da na državni ravni ni prav velikega posluha za ureditev državne infrastrukture na tem območju. Dolgo si že namreč prizadevamo za obnovo ceste od Žej do cone, prav tako tudi za hitrejše nadaljevanje izgradnje obvozne ceste mimo Mengša, Komende in Vodic na avtocesto,« je še opozoril Romšak.