Dediščina geodetskih instrumentov

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kranj / sobota, 3. junij 2017 / 16:17

V Mestni hiši v Kranju z razstavo Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem gostuje Dolenjski muzej.

Kranj – Zanimiv podaljšek 45. Geodetskega dne, ki je pred dnevi potekal na Brdu pri Kranju, je razstava geodetskih instrumentov in opreme, ki bo do 18. junija na ogled v hodniku in kletni galeriji Mestne hiše v Kranju. Razstavo sta ob dvestoletnici franciscejskega katastra pripravila Boštjan Pucelj in Marjeta Bregar, premierno pa je bila predstavljena v Novem mestu konec februarja letos. Avtorica dodatnih panojev, ki se dotikajo področja Gorenjske, je direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert.

»V Dolenjskem muzeju smo sprejeli razstavno pobudo geodeta in fotografa Boštjana Puclja, hkrati pa k sodelovanju povabili tudi druge predstavnike stroke. Že ob pripravi razstave smo spoznali, kako pomemben del kulturne dediščine so tudi geodetski instrumenti. Če se zemljiški kataster v zadnjih dvesto letih ni bistveno spremenil, pa se je še najbolj spreminjala merska oprema, ki je iz nekoč preprostih instrumentov danes prešla na globalni navigacijski sistem,« je povedala soavtorica razstave Marjeta Bregar. Razstava, prva tovrstna v Sloveniji, predstavlja sistematični vpogled v mersko opremo, ki se je uporabljala pri vzpostavitvi in vzdrževanju zemljiškega katastra na območju današnje Republike Slovenije. Ogledati si je možno preprosto mersko mizico, optične, elektronske in navigacijske instrumente, ki so bili v uporabi od konca 19. stoletja do danes. V obdobju pred letom 1945 so bili instrumenti unikatne naprave, saj so sestavljeni ročno in je težko najti dva povsem enaka.

Instrumente, najstarejši med njimi je teodolit iz leta 1861, je za razstavo zbral Janez Slak, ki je tudi avtor knjige Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem, ki je izšla pred nedavnim. V njej je dokumentiranih več kot sto sedemdeset instrumentov, na razstavi pa jih je na ogled kakih dvajset. Razstavo dopolnjujejo panoji z obrazložitvijo uporabe predmetov in tudi predstavitvijo franciscejskega katastra, izvemo pa tudi, da so geodetski instrumenti v pomoč tudi pri arheoloških izkopavanjih.

Gorenjski del razstave dopolnjuje geodetska zgodba gradnje bohinjskega predora. Predor je bil zgrajen z osupljivo natančnostjo, za kar so imeli zasluge tudi geodeti.