Glas mladine v Pliberku

»Glasba je za mlade lahko pomembna duševna hrana. V njej uživajo in zmorejo vrhunske dosežke, kadar takt, ritem in melodija ob veselju in znanju glasbenega izražanja sproščajo in ustvarjajo pozitivno energijo,« je ob osrednjem koncertu Slovenske prosvetne zveze preteklo nedeljo v Pliberku/Bleiburg zapisal tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle. »Da je glasbena vzgoja za našo mladino zelo pomembna, dokazuje osrednji koncert naše zveze v Pliberku. Slovenska glasbena šola, Slovenska gimnazija in slovenska kulturna društva so najpomembnejši dejavniki glasbene šole in svoje delo opravljajo odlično. Koncert, ki so ga pripravili in tudi izvedli mladi sami, je potrdil, da je med mladimi koroškimi glasbeniki veliko pozitivnega naboja, ki prav nič ne zaostaja za drugimi,« je še dejal dr. Malle. Na koncertu so res nastopili samo mladi. Na odru doma v Pliberku je zapel mešani pevski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca pod vodstvom Romana Verdela in zaigral orkester Promlad Slovenske glasbene šole na Koroškem. V programu so sodelovali še Sonus trio, pevski zbor javne dvojezične šole iz Celovca in dekliški zbor Aurora iz Ljubljane. Ob spremljavi pianistke Mirjam Pogorelschek je zapela sopranistka Irina Lopinsky.

»Od ust do knjige« ali »Ljudska pesem med ustnim in tiskanim« se imenuje razstava, ki so jo 22. novembra odprli v kletnih prostorih Posojilnice-Banke v Borovljah/Ferlach na Hauptplatz 16. To je gostujoča razstava, ki so jo v okviru programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010, pripravili Glasbeno-narodopisni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, Krščanska kulturna zveza in Slovensko prosvetno društvo Borovlje. Razstava prikazuje potovanje ljudske pesmi od pevca, ki jo je prvič zapel, do prvega zapisa in naprej do zvočnih posnetkov, zapisov v knjigah in posnetkov na zgoščenkah. Mag. Martina Piko – Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, je povedala, da bo njen inštitut še naprej zbiral stare ljudske koroške pesmi in si prizadeval uvrstiti jih na avstrijski Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.