Mihail J. Lermontov, Verjemi, ničevost je v naši družbi blagor, Didakta, Radovljica, 2014, 388 strani, 34,90 evra, www.didakta.si

Dvojezični Lermontov

»V Pjatigorsku, tedanjem mondenem središču visoke ruske družbe na Kavkazu, je 15. julija 1841 drugič potekal strelski obračun Lermontova (prvič ga je krogla v dvoboju s sinom francoskega veleposlanika 16. februarja 1840 le oplazila), tokrat z vase zagledanim narcisom Martinovim, s katerim sta si bila od vsega začetka poznanstva v laseh. Lermontov se je pripravljal ustreliti v zrak, strel Martinova pa je pesnika z najmanjše dovoljene razdalje ubil na licu mesta. Tedaj se je nad Pjatigorskom razbesnelo neurje, da so se vsi sekundanti v strahu nemudoma poskrili, pesnikovo telo, ležeče na dežju, pa so razsvetljevali močni nevihtni bliski.« V takšnem dramatičnem prizoru se je končalo življenje mladega pesnika, ki ga poznamo in častimo še danes. Za ponazoritev njegovega duhovnega razpoloženja pred nenadno smrtjo pa navedimo nekaj izbranih verzov. Najprej iz pesmi Odhajam, Rusija presneta, 1940: »Odhajam, Rusija presneta, / kjer sužnju vlada gospodar, / adijo, slug v modrem četa / in narod, ki ga tlači car! // Morda za gorami Kavkaza / od dvornih daleč bom oprod, / od vseprisotnega očesa, / ušes, ki slišijo povsod.« In tik pred smrtjo v pesmi Domovina, 1841: »Z ljubeznijo posebno ljubim domovino! / Razum je čudne sam ne razloži. /…/ A rad imam – zakaj, ne vem še sam – / te njene stepe, hladno njih molčanje, / gozdov brezmejnih šumno valovanje. /…/ Z užitkom, malo komu znanim, / se v polne skednje zastrmim, / iz koče slamnate z rezljanim / podbojem se razveselim; / zvečer na praznik skoraj ganjen / rad gledam kmete pozno v noč, / kako pijani s topotanjem vrte se v plesu vriskajoč.«

Mihail Jurjevič Lermontov (1814–1841) je pesnik, ki sodi v rusko in svetovno klasiko, tudi pri nas že dolgo preveden. Posebnost izdaje, iz katere navajamo, pa je predvsem ta, da je dvojezična, da so na levih, sodih straneh knjige pesmi v izvirniku, na desnih – lihih pa prevodi. Tako bi se morala izdajati vsa vrhunska poezija. In za to je treba pohvaliti gorenjsko založbo Didakta, ki ima svoj sedež v Radovljici. »Priložnostna dvojezična darilna izdaja« (Pesmi in pesnitve) je izšla ob lanski 200. obletnici pesnikovega rojstva. Pesmi so prevedli Andrej Arko, Anton Arko, Aljaž Glaser, Milan Jesih, Mile Klopčič, Zala Pavšič in Anton Zebra. Uvodni navedek je iz spremne študije rusista dr. Mihe Javornika. Uvodno besedo pa je napisala dr. Julija Anatoljevna Sozina in je natisnjena kar v ruščini. Res žlahtna knjiga!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / četrtek, 16. maj 2024 / 12:57

Rože bodo znova krasile mesto

Na škofjeloški občini so minulo soboto pripravili tradicionalno akcijo brezplačnega razdeljevanja cvetja vsem lastnikom hiš, ki imajo okna obrnjena proti staremu mestnemu jedru.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 2. marec 2007 / 06:00

Nižje obrestne mere v Gorenjski banki

Za komitente Gorenjske banke je lahko maksimalna odplačilna doba stanovanjskega kredita tudi 30 let.

Škofja Loka / petek, 2. marec 2007 / 06:00

Niso nas hoteli poslušati

Začetek gradnje dostopnega križišča za prihodnjo poljansko obvoznico je razburil krajane Suhe in Sorške ceste. V torek sestanek na občini.

Gorenjska / petek, 2. marec 2007 / 06:00

Komentar: Kranja ni zraven

»Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim.«

Slovenija / petek, 2. marec 2007 / 06:00

Tudi uradno samostojni

Ljubljana - Poslanci, ki so zapustili LDS in njeno poslansko skupino v parlamentu, so tudi uradno osnovali samostojno poslansko skupino. Sestavljajo jo Matej Lahovnik...

Zanimivosti / petek, 2. marec 2007 / 06:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Tokrat predstavljamo slavljenca Alojzija Kavčiča iz Radovljice, ki prav danes praznuje devetdeseti rojstni dan. Za sabo ima zanimivo življenjsko pot. Rodil se je v Črnem vrhu nad...