Udin boršt

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 25. april 2022 / 17:06

Velikonočni prazniki so prinesli veselje, radosti, potice in pirhe, obrede, petje in seveda prosti čas. Ob poudarjenih gastronomskih užitkih človek nekaj časa nameni tudi gibanju. Velikonočni ponedeljek je bil in kmalu po kosilu sva se podala na kolo. Ko zapiha veter, je še vedno zelo mrzlo. In je hitro vroče, če se upre sonce in jo sopihaš v klanec. Tako smo sedaj v obdobju, ko se na kolesu neprestano oblačiš in slačiš, saj je lahko zelo mrzlo. V naslednjem trenutku imaš občutek, da boš zgorel. Od doma sva se podala do Tenetiš in zavila v Udin boršt. Po glavni kolesarski cesti sva se povzpela do Krive jelke. Udin boršt dobro poznam. Vendar je ta gozd tako prepleten z najrazličnejšimi potmi, da človek v trenutku lahko zaide. Ne da bi se izgubil, nisi pa povsem prepričan, kje boš prišel ven. Na kolesu je teh možnosti manj, ker se držiš glavnih cest. Sredi Udin boršta sva zavila proti Žiganji vasi, kjer prečkaš Pot treh zvonov. Iz Žiganje vasi sva nadaljevala proti Bregu ob Bistrici v Kovor, od tam pa v Hudo. Pot nadaljuješ proti Hrušici. Prišla sva na najvišjo točko dneva, Brezje pri Tržiču. Pot sva obrnila nazaj proti Tržiški Bistrici. Ustavila sva se na kavi in nadaljevala v Križe, Senično, Goriče in Trstenik. Od tam v Čadovlje in na Belo. Potem pa smo že na obvoznici okrog Brda in po dveh urah vožnje sva bila doma na Suhi. Najlepši del poti je bil od Hudega proti Brezjam. Ne vem, zakaj, zdi se mi, da letos bolj občudujem sadno drevje, ki cveti. Kot da ga je več kot prejšnja leta. Morda sem starejša in bolj opazim čudo narave, ki vsako leto znova požene cvetove in obarva našo deželo belo, rožnato in rumeno. Tako veličastno se mi zdi vse skupaj. Na tem odseku poti je nekaj starih sadovnjakov, teren je kot nekakšna terasa ali plato, ki je dvignjen nad okolico. Velika stara drevesa, ki mogočno dvigujejo svoje veje k nebu in odpirajo cvetove. Na njih čebele nabirajo svoj nektar in cvetni prah. Čudežna in čudovita moč narave, ki se vsako leto zgodi prav za nas. Temperature so že višje, je pa še zelo mrzlo. Upajmo, da se bo bujno cvetenje razvilo v plodove, ki bodo dozoreli. Sadnega drevja ne opazim le na podeželju, ko se peljem proti mestu, se mi tudi tam zdijo drevesa tako velika in mogočna. Njihova vloga v mestu je še pomembnejša. Le kakšna bi bila mesta brez dreves. Danes je socialna vloga dreves in mestnih gozdov še posebej pomembna in poudarjena. Celo čebelnjake postavijo na vrhove stolpnic in nebotičnikov. Temu rečejo urbano čebelarjenje. Čebele imajo sicer raje mir, med je boljši, če je paša v okolju, kjer ni veliko industrije in prometa. Na omenjeni poti je bilo zelo veliko čebelnjakov. Naj bo letina dobra, tako za naravo kot za ljudi.