Žabe svatbo so imele

… zbrane iz sosednjih mlak, jedle pile so in pele: rega, rega rega, kvak, kvak. Godci so zagodli in v Sebenjah obudili star običaj, Žabarsko svatbo z veselico.

Le kam se ženinu tako mudi, je zanimalo fante in može iz vasi, ki so pripravili šrango. Še bolj pa, ali ima ženin kaj denarja, saj nobena nevesta ni zastonj, in ali ženin kaj zna. No, pa priče bodo tudi kaj denarja primaknile, so dejali naglas … Tako je šlo lepo po vrsti na nedav­ni žabarski svatbi z veselico, ki so jo v Sebenjah obudili po dolgih letih. »Kot tržiški župan imam veselje, da vas po tridesetih letih pozdravim na žabarski ohceti. Kaj se v teh letih ni noben ženil? Silno sem vesel, da ste me povabili na žabarski ferajn in da sta se našla dva, ki sta se hotela vzeti,« je nevesto Drago, ženina Slavka in svate nagovoril tržiški župan, v katerega se je za to priložnost preoblekel David Ahačič in v roko segel tudi aktualnemu županu Borutu Sajovicu. No, tudi ženin in nevesta sta se našla le za to priložnost in družno ugotavljala, kdo od njiju naj bi imel v zakonu več pravic in kdo dolžnosti.

Žabarska svatba je etnološki poročni obred, ki so ga prirejali fantu ali dekletu, ki sta se ženila na dom. Prva takšna svatba je bila organizirana že leta 1906, ko so fantje in možje v gostilni pri Kovaču v Sebenjah ustanovili »žabarski ferajn« – svoje društvo. Vsak član društva je moral kot člansko izkaznico nositi stalno s seboj žabico – pokalico. Če so ga zalotili brez nje, je moral plačati pet krajcarjev kazni. Denar se je zbiral za žabarsko veselico. Prva žabarska svatba z veselico je bila na Vobstarjevem vrtu v Sebenjah. Ohctvalo se je tri dni, vino so kar iz korca pili in tudi hrane je bilo na pretek. Med drugim so gostje dobili tudi napitek – češpljev kompot, v katerem je plavala živa žaba. S češpljevim kompotom iz kahle so postregli tudi na tej zadnji svatbi. »Godci bliže prid'te. Ženin in nevesta bosta zaplesala, še prej pa listine podpisala,« je na­znanil župan. Najslovesnejši trenutek pa je bil, ko so šuštarji in žabarji mladoporočencema v rejo prinesli žabo velikanko.

Stare, še vedno žive običaje z bogatim kulturnim programom so obogatili z nastopom Folklorne skupine Karavanke, nastopom skupine Strmina, kegljanjem za odojka in srečelovom ter animacijami za otroke.