Nevesta Draga in ženin Slavko (na sliki): »Sebenje so šuštarska vas, zakonski stan pa je podoben čevlju, narejenem iz trpežnega in dragocenega materiala,« ju je nagovoril župan. / Foto: Luka Rener

Žabe svatbo so imele

… zbrane iz sosednjih mlak, jedle pile so in pele: rega, rega rega, kvak, kvak. Godci so zagodli in v Sebenjah obudili star običaj, Žabarsko svatbo z veselico.

Le kam se ženinu tako mudi, je zanimalo fante in može iz vasi, ki so pripravili šrango. Še bolj pa, ali ima ženin kaj denarja, saj nobena nevesta ni zastonj, in ali ženin kaj zna. No, pa priče bodo tudi kaj denarja primaknile, so dejali naglas … Tako je šlo lepo po vrsti na nedav­ni žabarski svatbi z veselico, ki so jo v Sebenjah obudili po dolgih letih. »Kot tržiški župan imam veselje, da vas po tridesetih letih pozdravim na žabarski ohceti. Kaj se v teh letih ni noben ženil? Silno sem vesel, da ste me povabili na žabarski ferajn in da sta se našla dva, ki sta se hotela vzeti,« je nevesto Drago, ženina Slavka in svate nagovoril tržiški župan, v katerega se je za to priložnost preoblekel David Ahačič in v roko segel tudi aktualnemu županu Borutu Sajovicu. No, tudi ženin in nevesta sta se našla le za to priložnost in družno ugotavljala, kdo od njiju naj bi imel v zakonu več pravic in kdo dolžnosti.

Žabarska svatba je etnološki poročni obred, ki so ga prirejali fantu ali dekletu, ki sta se ženila na dom. Prva takšna svatba je bila organizirana že leta 1906, ko so fantje in možje v gostilni pri Kovaču v Sebenjah ustanovili »žabarski ferajn« – svoje društvo. Vsak član društva je moral kot člansko izkaznico nositi stalno s seboj žabico – pokalico. Če so ga zalotili brez nje, je moral plačati pet krajcarjev kazni. Denar se je zbiral za žabarsko veselico. Prva žabarska svatba z veselico je bila na Vobstarjevem vrtu v Sebenjah. Ohctvalo se je tri dni, vino so kar iz korca pili in tudi hrane je bilo na pretek. Med drugim so gostje dobili tudi napitek – češpljev kompot, v katerem je plavala živa žaba. S češpljevim kompotom iz kahle so postregli tudi na tej zadnji svatbi. »Godci bliže prid'te. Ženin in nevesta bosta zaplesala, še prej pa listine podpisala,« je na­znanil župan. Najslovesnejši trenutek pa je bil, ko so šuštarji in žabarji mladoporočencema v rejo prinesli žabo velikanko.

Stare, še vedno žive običaje z bogatim kulturnim programom so obogatili z nastopom Folklorne skupine Karavanke, nastopom skupine Strmina, kegljanjem za odojka in srečelovom ter animacijami za otroke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 23. maj 2008 / 07:00

Zanimanje za rafting vse večje

Slikovita vožnja po Savi od Zasipa do Fuksove brvi je za marsikoga nepozabno doživetje.

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Na zmenek v Vietnam

Prvi zmenek sta imela v Siriji. Tam sta se pravzaprav spoznala. Potem je sledilo nekaj zmenkov v Sloveniji. In ko sta bila že nekaj časa par, sta imela zmenek v Egiptu. In nato v Zambiji. Letos pa sta...

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Zdravje ob Ivanovem izviru

Razkrižje je kraj v Prlekiji, ki vabi z naravno in zgodovinsko dediščino. V okolici zdravilnega Ivanovega izvira je 22 energetskih točk. Lepa pot vodi ob reki Ščavnici do Mure.

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Srečni upokojenci

Ko me je urednik te priloge nagovoril, naj napišem nekaj o svojih pogledih na upokojenski staž, sem kar hitro pristal.

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Starost je stresno obdobje

Vid Pečjak, doktor psihologije, dolgoletni univerzitetni profesor in avtor leposlovnih knjig, med katerimi še posebej izstopa mladinsko znanstveno-fantastično delo Drejček in trije Marsovčki, se strok...

Prosti čas / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Vižanje s harmoniko

Na Vižanju s harmoniko se je pokazalo, da se za mladi rod poljanskih harmonikarjev ni bati.