Spremembe pri prometu z zemljišči

Ministrstvo predlaga v okviru sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih tudi nov vrstni red upravičencev za nakup kmetijskih zemljišč.

Kranj - Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pripravili spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, na katere zainteresirani lahko dajo pripombe do četrtka, 6. decembra. S predlaganimi spremembami naj bi pospešili postopke prostorskega načrtovanja, olajšali gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih, preprečili zlorabo predkupne pravice pri nakupu kmetijskih zemljišč ter uredili sklepanje darilnih pogodb.

Po sedanjem zakonu naj bi vsaka občina v prostorskem načrtu določila tudi trajno varovana kmetijska zemljišča. Ker sprejemanje teh načrtov poteka počasi in bo trajalo še več let, ministrstvo predlaga, da bi trajno varovana kmetijska zemljišča določila vlada s posebno vladno uredbo, pri tem pa naj bi med trajno varovana vključili vsa zemljišča z boniteto, višjo od povprečne v državi (41,53).

Po sedanji ureditvi se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe lahko načrtujejo le pomožni kmetijski objekti, za načrtovanje drugih kmetijskih objektov pa je kmetijsko zemljišče treba prej spremeniti v stavbno. Ker postopek spreminjanja namembnosti in s tem tudi pridobitve gradbenega dovoljenja traja dolgo, ministrstvo predlaga, da bi tudi za kmetijske objekte, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, predvideli možnost načrtovanja na kmetijskih zemljiščih, vendar pa bi investitor za izdelavo projektne dokumentacije moral pridobiti tudi projektne pogoje in soglasje ministrstva za kmetijstvo.

Kar zadeva promet s kmetijskimi zemljišči, veljavni zakon določa šest skupin prednostnih upravičencev. Ker je praksa pokazala, da pri tem prihaja do zlorab in tudi špekulativnih nakupov zaradi spreminjanja namembnosti zemljišč iz kmetijska v stavbna, ministrstvo zdaj poskuša promet z zemljišči urediti tako, da bi spodbujal širitev in zaokroževanje srednje velikih in velikih kmetij. Predlaga nov vrstni red predkupnih upravičencev: solastnik, kmet, ki ima najmanj pet hektarjev primerljivih kmetijskih zemljišč in kmetuje neprekinjeno vsaj dve leti, zakupnik, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter samostojni podjetnik ali podjetje, ki najmanj 60 odstotkov prihodka ustvari s kmetijsko dejavnostjo. Med kmeti je vrstni red predkupnih upravičencev naslednji: prvi je mejaš, ki je hkrati tudi zakupnik, drugi je mejaš, tretji zakupnik, četrti kmet, ki je lastnik vsaj enega hektarja zemljišč na območju z najstrožjim vodovarstvenim režimom, in peti katerikoli drug kmet. Pri zakupu zemljišč naj bi prednostni vrstni red ukinili.