V Kranju dajejo pobudo vladi za spremembo zakonodaje

Kranjski mestni svetniki so sprejeli pobudo vladi, da bi otroke tujih priseljencev, ki ne znajo slovenskega jezika, prvo leto šolanja obvezno napotili v Medkulturno pripravljalnico.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so prejšnji četrtek nadaljevali razpravo o pobudi za spremembo šolske zakonodaje glede vključevanja otrok tujih priseljencev v osnovne šole, ki so jo začeli že marca. Pobudo, ki jo bodo naslovili na vlado ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so tokrat potrdili. Med drugim predlagajo preverjanje otrokovega poznavanja slovenskega jezika pred vstopom v osnovno šolo, in če to ni zadostno, obvezno obiskovanje Medkulturne pripravljalnice. »Tudi z ostalimi župani, predvsem mestnih občin, o tem problemu debatiramo. Kranj bo prvi, ki ga bo naslovil, verjamem pa, da nam bodo sledile tudi ostale občine,« je o pobudi dejal župan Matjaž Rakovec.

Na Mestni občini Kranj vladi in resornemu ministrstvu predlagajo, da tujega otroka s pomanjkljivim znanjem slovenskega jezika šolska svetovalna služba napoti v Medkulturno pripravljalnico, to je enoletno učenje slovenskega jezika in uporabne slovenske kulture po stopenjsko prilagojenem programu. Vključitev bi bila obvezna. »S tem bi premostili razlike v zmožnostih učenja jezika in omogočili tudi otrokom tujcev spremljanje pouka ter ublažili marsikatero stisko, ki se zadnja leta pogosto pojavlja ravno zaradi jezikovnih ovir in s tem povezanih motenj pouka,« so pojasnili. Program bi izvajale osebe, ki že sedaj opravljajo dodatne ure slovenščine in so priznane s strani ministrstva za izobraževanje. Ob zaključku leta bi izvedli preverjanje znanja slovenščine za napredovanje v višji razred. Podobno Medkulturno pripravljalnico bi uvedli tudi v vrtcih za predšolske skupine, temeljila pa bi na igri in spoznavanju jezika, ki je prilagojeno od pet- do šestletnim otrokom. Potekala bi eno uro dnevno v ločenih skupinah, ki imajo na programu učenje slovenščine. Otroku, ki je v predšolski skupini in ne obvlada slovenskega jezika niti na osnovni ravni, bi se začetek osnovnega šolanja odložil za eno leto. V Kranju še predlagajo, da se določi najvišji normativ za vključene otroke, ki ne govorijo slovensko, v oddelke šol.

Po prvotnem predlogu naj bi se otroci z neznanjem slovenskega jezika v šolo lahko vpisali šele po opravljeni pripravljalnici, v potrjeni pobudi pa je predlagano, da bi pripravljalnica potekala sočasno s šolanjem. Kot je pojasnil župan, bi ti otroci spremljali tiste predmete, kjer znanje slovenskega jezika ni tako pomembno, kot so na primer športna vzgoja, likovna in glasbena umetnost.

»Gre zgolj za apel in predlog, na kakšen način se lahko zadeva uredi. Pri tem so sodelovali vsi ravnatelji kranjskih in okoliških osnovnih šol, govorili smo s socialnimi delavkami in psihologinjami v šolah,« je na očitek, da mora o tem vprašanju odločati stroka, odgovorila Tanja Hrovat, vodja urada za družbene dejavnosti. Kot je poudarila, bodo kranjsko pobudo na državni ravni po vsej verjetnosti obravnavali medresorsko in jo izpilili do te mere, da bo dosežena nujna sprememba trenutne zakonodaje, h kateri ravnatelji brez uspeha pozivajo že nekaj let. Glede pripomb, da je predlog diskriminatoren do tujih otrok, pa je ocenila, da ni diskriminatoren, vsaj ne do te mere, kot »je diskriminatoren pouk, ki je trenutno v zelo veliki meri moten slovenskim otrokom«.