Zapeljal jo je s ‘fičom’
Ljudmila in Jože Eržen z Rudna sta poročena že 50 let. Vse skupaj se je začelo, ko je Šimnov Jože na poti z igre v Dražgošah z modrim 'fičom' ustavil dekletoma, ki sta se peš vračali v dolino. In se na prvi pogled zagledal v Ljudmilo …
Zlatoporočenca, 71-letna Ljudmila in Jože Eržen z Rudna, ki je v soboto praznoval 75-letni rojstni dan, te dni uživata na zasluženem oddihu v toplicah. Gre za darilo, ki so jima ga ob 50-letnici poroke, ki sta jo praznovala konec februarja, poklonili sorodniki, posebno presenečenje pa bosta doživela, ko bosta v roke dobila današnji časopis in v njem uzrla sebe. Za objavo je namreč 'kriva' njuna hči Tatjana Pučko, ki nam je zaupala tudi njuno življenjsko zgodbo.
Ljudmila (rojena Razpet) izvira iz kmečke družine v Leskovici v Poljanski dolini. Pri sedemnajstih letih je šla služit na Jesenice, potem pa jo je pot pripeljala k sestri na Češnjico v Selško dolino. Pred 51 leti sta se s prijateljico odpravili na igro v Dražgoše in ko sta se peš vračali domov, jima je z modrim 'fičom' ustavil Jože Eržen z Rudna. Šimnov Jože se je na prvi pogled zagledal v Ljudmilo in jo povabil, naj sede spredaj, k njemu. A se niso odpravili domov, temveč plesat na veselico … Že leto kasneje, 27. februarja 1965, sta si Ljudmila in Jože obljubila večno ljubezen in zvestobo, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci. Kruh sta oba služila v Alplesu, hkrati pa sta skrbela za manjšo kmetijo, ki je zaradi strmih površin ni bilo lahko obdelovati. Čeprav je hlev zdaj prazen, še vedno obdelujeta zemljo in skrbita, da se ne zaraste. Po upokojitvi sta se posvetila tudi varstvu vnukov; imata jih osem, pred nekaj meseci pa sta se razveselila tudi prvega pravnuka.
Ljudmila gre obvezno vsak dan peš v Dražgoše. Morda pa hodi obujat spomine na modrega 'fiča' in prvo vožnjo z Jožetom, se je sin Boris pošalil v pesmi, ki jo je staršema napisal ob praznovanju zlate poroke. Slednjo sta zakonca Eržen praznovala konec februarja v gostišču v Dolenji vasi. Sorodniki so ju presenetili z novim, slovenskim poročnim listom in fotokopijo izpisa iz poročne knjige, ki so ju dobili na upravni enoti. Na avto so jima namestili registrsko tablico s številkami, ki so pred 50 leti označevale tudi modrega 'fiča', ter vrvice s pločevinkami, ki so zažvenketale ob nujnem odhodu. Še pred tem so se preko zabavnih iger 'sprehodili' po njuni življenjski poti, na kateri se, nam je zaupala hči Tatjana, odlično dopolnjujeta: »Oba sta polna optimizma in ne moreta drug brez drugega.«