Hararijev Sapiens

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. januar 2015 / 22:09

»Pred približno 13,5 milijarde leti so v prapoku nastali snov, energija, čas in prostor. Zgodba o teh temeljnih lastnostih našega vesolja se imenuje fizika. Snov in energija sta se približno 300.000 let po nastanku začeli združevati v zapletene zgradbe, ki jim pravimo atomi. Ti so se potem povezali v molekule. Zgodba o atomih, molekulah in povezavah med njimi se imenuje kemija. Pred približno 3,8 milijarde leti so se na planetu Zemlja nekatere molekule povezale v še posebej velike in umetelne zgradbe, ki jih imenujemo organizmi. Zgodbi o organizmih pravimo biologija. Pred približno 70.000 leti so se organizmi, ki so pripadali vrsti Homo sapiens, začeli združevati v še zapletenejše sestave, ki jih imenujemo kulture. Razvoju človeških kultur pravimo zgodovina. Potek zgodovine so oblikovale tri pomembne revolucije. Kognitivna revolucija je sprožila zgodovino pred približno 70.000 leti. Pred približno 12.000 leti jo je pospešila kmetijska revolucija. Znanstvena revolucija, ki se je začela šele pred 500 leti, pa bo zgodovino morda končala in začela nekaj popolnoma drugega. Ta knjiga pripoveduje zgodbo o tem, kako so te tri revolucije vplivale na ljudi in druge organizme.«

Ta velikopotezni povzetek zgodovine sveta je iz ene najboljših knjig minulega leta. Ni čudno: avtor (roj. 1976) je profesor svetovne zgodovine v Jeruzalemu – v mestu, ki ga imajo za svetega tri monoteistične religije, v kraju, kjer je bil križan Jezus Kristus. Mnogi mislijo, da so bile največje revolucije v zgodovini francoska, oktobrska, seksualna in še katere. A dejansko največje, tiste, ki so spreminjale tok svetovne zgodovine, so bile tiste, ki jih obravnava Harari: kognitivna, kmetijska, znanstvena. Kognitivna, ki je mati vseh revolucij in se je začela že davno, je v tem, da smo ljudje vrste Homo sapiens edini, ki smo zmožni skupinsko udejanjiti nekaj, kar si najprej zamislimo. »Šimpanza nikoli ne morete prepričati, da bi nekaj naredil za vas, če mu obljubite, da bo, če bo ubogal, po smrti šel v šimpanzja nebesa, kjer bo dobil toliko banan, kot si jih bo poželel. Samo homo sapiens lahko verjame takšni zgodbi. In to je razlog, da homo sapiens vlada svetu, in ne šimpanz. In to je razlog, da lahko homo sapiens ustvarja religije, cerkve, vojske …« Tako je premoč sapiensa razložil avtor, ko je svojo knjigo septembra 2014 predstavil v Cankarjevem domu. Čar knjige je v tem, da nam že znane reči razloži na nov in drzen način. Obvezno branje.