Novo leto po svetu

Očiščevanje od grehov, preganjanje zla, gašenje in ponovno prižiganje vseh ognjev, obhodi našemljencev – rajnikov, obredno pričakovanje prihoda duš prednikov … Za vse to naj bi šlo ob novem letu v starih časih. In danes?

Kaj vse nas lahko doleti?

»Lahko bi rekli, da je povsod po svetu prehod iz starega leta v novo povezan s petimi elementi: čiščenjem, očiščevanjem, spovedovanjem grehov, preganjanjem in izganjanjem demonov in zla; gašenjem in ponovnim prižiganjem vseh ognjev; obhodi našemljencev, ki predstavljajo rajnike, in obrednim pričakovanjem prihoda duš prednikov nazaj v domove, kjer jih pogostijo, po praznikih pa pospremijo do rek, jezer, morja ali kam drugam; boji med dvema nasprotnima skupinama ljudi; končno pa še s presledkom v obliki karnevala, ko je vse običajno postavljeno na glavo in ki ga spremlja orgiastično vedenje udeležencev.« Tako je dr. Damjan J. Ovsec v svoji Veliki knjigi o praznikih (1994) povzel, kar naj bi bilo skupnega vsem praznovanjem novega leta po svetu v starih časih. Sami pa boste ocenili, kaj od tega še šteje v današnjem času. »Kako 'moderni' svet proslavlja novo leto, je najbrž vsakemu bolj ali manj znano, če drugače ne, s televizije; Londončani že desetletja hodijo na prostrani Trafalgar Square in tudi Ljubljančani hodijo zadnja leta na Prešernov trg ali pred magistrat, kjer potekajo novoletne prireditve. Dunajska elita ima svoj novoletni operni bal. Najbrž je najbolj 'divje' in množično praznovanje novega leta v Riu de Janeiru. Na silvestrovo zaprejo šest kilometrov dolgo Avenido Atlantico za ves promet. Avenija poteka vzdolž znamenitih plaž Ipaneme in Copacabane. Zvečer se nanjo zgrne dva milijona ljudi, kar je gotovo največ na svetu, ki so na novoletno noč skoraj vsi oblečeni v belo; ta barva predstavlja dobroto, čistost in drugo. Veliko ljudi gre najprej z družinami večerjat v enega od tisoč lokalov, ki stojijo blizu morja. Na kilometrskih peščenih plažah častilci afrobrazilskih kultov mukumbe in umbande (drugod po Braziliji se imenujejo drugače) proti večeru skopljejo v mivko jamice in vanjo položijo razna žrtvena darila, od rož do steklenic z žganjem. Vse to je namenjeno predvsem boginji Jemanži; tej pravijo lemanja, Rainha do mar (kraljica morja). Upodabljajo jo kot sireno ali morsko deklico. V njej so združeni elementi muhavega kulta vodnega boga iz indijanske mitologije, sirene, priljub­ljene figure iz pesmi portugalskih mornarjev in lik Device Marije. Jemanža je boginja morja, plodnosti, ribičev; je afrobrazilska Venera. V jamicah gorijo sveče, tako da je ponoči pogled na obalo prav magičen. Ob obali in na cesti stojijo v določenih razdaljah ogromni zvočniki, iz katerih se začne kasneje proti večeru valiti oglušujoča godba, in, seveda, prevladuje samba. Opolnoči razsvetli zaliv Ria de Janeira še sijajen ognjemet. Ljudje se začno vračati na domove v zgodnjih jutranjih urah …« Tako v Riu, kje je bilo lani svetovno prvenstvo v nogometu, v letu 2016 pa bodo še poletne olimpijske igre. Kako je bilo za novo leto 2015 z vami in pri vas, pa najbolje veste sami.

Hitri razvoj Kitajske

»Mislim, da še ni bilo države v vsej človeški zgodovini, ki bi se tako hitro razvila kot dandanes Kitajska. Pred 35 leti je bila zelo nerazvita, imeli so samo okrog 25.000 osebnih avtomobilov pa več kot milijardo prebivalcev. Zdaj ima samo Peking sedem milijonov avtomobilov. Letos jih bodo na njihovem trgu prodali 21 milijonov. To je država, ki se izjemno hitro razvija, ima pa seveda tudi izjemno velike probleme. Od tega, kako se bo razvijala Kitajska, je precej odvisen tudi svetovni razvoj, saj je ta država velik gospodarski, finančni in geopolitični potencial.« Tako je Uroš Lipušček, dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga, pred prazniki orisal hitri in nepredvidljivi razvoj Kitajske v pravkar minulih in v naslednjih letih. Lipušček je poročal tudi o tem, kako se je na Kitajskem prijel božič, ki je bil sicer kitajski kulturi povsem tuj. »Božič je na Kitajskem prerasel v nekakšen festival potrošniške kulture … Tako kot imajo Kitajci socializem s kitajskimi značilnostmi, je tudi praznovanje božiča obarvano s kitajskimi značilnostmi, ki odstopajo od evropskih običajev.« (Vir: MMC RTV SLO) Ob tem se zastavlja tudi staro vprašanje, kakšne so možnosti za širitev krščanstva na Kitajskem. Doslej so bile slabe, a zdi se, da se utegne tudi to spremeniti …

Ljudi obišči po enkrat na leto

»Božiček je tako dobre volje predvsem zato, ker ve, kje živijo vsa poredna dekleta.« To je izjavil ameriški »stand up« komik George Carlin (1937–2008). Victor Borge (1909–2000), pri nas neznani danski humorist, skladatelj in dirigent, pa je menil: »Božiček je imel pravo idejo. Ljudi obišči po enkrat na leto.« Po vseh obiskovanjih v prazničnih dneh se zdi, da je imel kar prav …