Adam Ravbar s Krumperka

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. februar 2015 / 10:07

Ravbarji so bili stara kranjska plemiška družina, ki je v 15. in 16. stoletju sodila med najodličnejše družine na Slovenskem. Med njihova posestva je svoj čas sodil denimo tudi kranjski Khislstein, a v Domžalah, kjer je o tem to zimo na ogled razstava, so najbolj ponosni na viteza Adama Ravbarja s Krumperka.

Adam Ravbar je bil vojak in posestnik, plemič, ki se je v slovensko zgodovino vpisal zaradi svoje vloge v največji vojaški preizkušnji svojega časa, v bitki nad Turki pri Sisku 22. junija leta 1593.

»O razstavi Vitez Adam Ravbar s Krumperka smo v Domžalah razmišljali že dlje časa, saj smo ga želeli ponov­no 'obuditi' in približati občanom in drugim obiskovalcem naših prireditev. V zadnjih štirih letih sem se temi, ki je precej slabo raziskana, posvetila bolj poglobljeno, sistematično sem se lotila vseh razpoložljivih slovenskih virov ter nato izdelala elaborat. Iz tega smo najprej natisnili zloženko, konec novembra pa smo v Slamnikarskem muzeju odprli že razstavo na premičnih panojih, ki bo na ogled do 25. marca. Marsikaj sem uspela zbrati, a delo še zdaleč ni končano. Žal nam še vedno manjka tudi njegova podoba,« nam je povedala avtorica razstave Katarina Rus Krušelj z Rov pri Radomljah, ki se je dela lotila ob podpori Komisije za turizem v okviru Občine Domžale in Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, katerega enota je tudi Slamnikarski muzej.

Domžalčani imajo Adama Ravbarja za svojega predvsem zaradi gradu Krumperk v bližini Domžal, ki je bil tudi v lasti družine in kjer naj bi Adam živel večino svojega življenja. Iz te družine sicer izhaja vrsta pomembnih posameznikov – tudi Janez Vajkard Valvazor je iz rodu Ravbarjev, saj je bila njegova mama Ana Marija Ravbar. Ravbarji so živeli na današnjem Dolenjskem in Notranjskem, pa tudi na Gorenjskem, kjer so imeli nekaj posesti. Kratek čas so imeli v lasti denimo Grad Khislstein, njihov je bil tudi Dvorec Dragomelj, pa mengeški Ravbarjev grad in Krumperk, ki bi ga lahko označili za drugi dom Adama Ravbarja.

Poosebljen uspeh Kranjcev nad Turki

»O Adamu Ravbarju je malo zapisanega. Dragocen vir najstarejših opisov, risb in grafik nam je ohranil Janez Vajkard Valvasor. Nekatera njegova pričevanja temeljijo na legendah, ki jih sicer ne moremo v celoti preveriti z arhivskim gradivom, so pa nedvomno zanimive in nosijo v sebi tudi del resnice. V 19. stoletju so ga začeli povzdigovati v ljudskih pesmih, še posebej ob 300-letnici bitke pri Sisku. V tej siloviti in kratki bitki so krščanske čete poleti 1593 premagale številčno trikrat močnejšo turško vojsko pod okriljem Hasana paše Predojevića, ki je bila prvič poražena po siloviti turški ofenzivi v devetdesetih letih 16. stoletja. Hrvaške in slovenske dežele ter pretežni del Evrope je zajel zmagoslavni zanos. Adam Ravbar je pod vodstvom Andreja Turjaškega poveljeval manjšemu konjeniškemu oddelku kranjskih strelcev z ognjenim orožjem. Njegov sloves nepopustljivega bojevnika so Slovenci s krepitvijo narodne zavesti povzdignili šele v ljudski pesmi v 19. stoletju. Proučevanje turške ofenzive na kranjsko oz. slovensko ozemlje ter odpornost slovenskega naroda v borbi proti močnemu sovražniku sta bili glavni temi takratnega zgodovinopisja. Kljub odločilnejši prisotnosti drugih poveljnikov v tej bitki se Adam Ravbar kot poosebljen uspeh Kranjcev navezuje na slovenski vojaški ponos, ki je bil za tisti čas razumljivo kranjsko pokrajinsko obarvan, saj so v drugih vojaških formacijah prevladovali Hrvatje in Nemci,« še pravi Katarina Rus Krušelj, avtorica razstave, ki si želi, da bi v prihodnjih mesecih z razstavo lahko gostovali tudi po drugih krajih, kjer so živeli Ravbarji.