Prebivalci Ročevnice še v skrbeh
Župan Borut Sajovic je sklical sestanek krajanov Ročevnice, ki tudi zaradi nevestnega dela občinskih uslužbencev pred četrt stoletja lahko celo ostanejo brez funkcionalnih zemljišč, ki so jih krajani pošteno plačali. Denacionalizacijski postopek je namreč odprl kup vprašanj.
Tržič – Z denacionalizacijskimi postopki naj bi se popravile krivice, s popravo starih krivic pa naj se vsaj ne bi delale nove. Za nekaj prebivalcev Ročevnice na Bistrici pri Tržiču se je zgodilo prav slednje. Že leta 1989 je sedem lastnikov stanovanjskih hiš dokupilo funkcionalna zemljišča k hišam, naslovnik plačil je bil tedanji občinski sklad stavbnih zemljišč. Ena stranka je povedala, da je po pogodbi za 107 kvadratnih metrov travnika plačala približno 3400 sedanjih evrov. V enem členu pogodbe tudi piše: »Pogodbeni stranki pooblaščata komite za družbenoekonomski razvoj občine Tržič, da pri pristojnem sodišču na podlagi te pogodbe uredi zemljiškoknjižni prenos.« Šele ko so štirje denacionalizacijski upravičenci funkcionalna zemljišča zahtevali nazaj, skupaj gre za nekaj čez 800 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so garaže, drvarnice ... se je izkazalo, da občina kupcev zemljišč kljub zavezi leta 1989 sploh ni vpisala v zemljiško knjigo. Krajani tudi niso bili udeleženi v postopku denacionalizacije, niti niso bili vabljeni nanj. Prizadeti iz Ročevnice zatrjujejo, da so bili o vsem skupaj obveščeni šele dva dni za tem, ko je potekel rok za pritožbo leta 2004 in je že začel veljati petletni rok zastaranja.
Občina bi prispevala tretjino
Občinski uradniki in zaposleni pri Upravni enoti Tržič so se v teh mnogih letih zamenjali, ostali so papirji. Župan Borut Sajovic je na sredinem sestanku krajanom Ročevnice povedal, da del moralne odgovornosti kot župan ima, in predlagal, da se zadeva sporazumno reši, da vsi vpleteni prevzamejo del krivde in obveznosti: »Tako občina, upravna enota kot tudi krajani, ki niste sami poskrbeli za vpis v zemljiško knjigo.« Župan je predlagal dvoje – da se z denacionalizacijskimi upravičenci sporazumno dogovorijo, se izpogajajo za ceno odkupa funkcionalnih zemljišč in da občina k ceni odkupa prispeva eno tretjino denarja. Načelnica Upravne enote Tržič Alenka Maršič je povedala, da Upravna enota še ene tretjine denarja ne more prispevati, da niti ni taka praksa v Sloveniji. Tretjino pa naj bi plačali krajani, torej naj bi nekaj, kar so že plačali, plačali še enkrat. Druga pot, ki še preostane po županovih besedah, je, da krajani na sodišču tožijo občino in sodišče bo presodilo, kdo ima prav. »Predlagam pa, da ne pogrevamo starih zgodb in mirno poiščemo skupno sprejemljivo rešitev,« je še menil župan.
Čakajo na odločbo ministrstva
Izkazalo se je celo, da Sklad stavbnih zemljišč Občine Tržič, ki je stanovalcem Ročevnice prodal zemljišča, sploh ni imel stvarnopravne pravice glede zemljišč, ampak so bila ta takrat v pravici uporabe Kmetijsko-gozdarske zadruge Tržič, kasneje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Podajali« so si jih tudi pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; nekdanja ministrica Marija Lukačič je odločila stanovalcem Ročevnice v korist, njen naslednik Iztok Jarc je odločbo razveljavil in pritrdil denacionalizacijskim upravičencem. Trenutno je poteza spet na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo odločilo v drugostopenjski pritožbi na odločbo Upravne enote Tržič o zavrnitvi predloga za izrek ničnosti odločbe. Kajti če zastarajo pritožbeni roki, pa ničnost ne zastara in krajani bi dobili še eno priložnost za popravo krivic, ki so se zgodile njim. Sestanka se je udeležil le eden od denacionalizacijskih upravičencev, Alojz Pavlin, ki s povedanim in predlogi ni soglašal niti jih ni zavrnil. Župan se je še zavezal, da bodo v Zgodovinskem arhivu preverili, ali je bila zgodovinsko gledano lastnina teh parcel pred zasebno lastnino morda celo družbena. To pa bi problem krajanov Ročevnice precej omililo, če ne rešilo.