Spektakel z duhovnim sporočilom

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. februar 2015 / 15:25

Po šestih letih premora bodo v Škofji Loki ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal loški kapucin pater Romuald Marušič in predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in najstarejšo režijsko knjigo. Na predstavo se pripravlja blizu tisoč prostovoljcev.

Škofjeloški pasijon je živa mojstrovina državnega pomena, ponovno pa nameravajo z njim kandidirati za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Velja za enega najlepših na svetu. Mesto Škofja Loka je vključeno v Evropasijonsko združenje, v katerem je več kot 80 pasijonskih mest v Evropi. Vsak pasijon je edinstven, Škofjeloškega pa od drugih, ki jih uprizarjajo predvsem odrsko, razlikuje procesijska oblika izvedbe. Svetopisemski prizori se namreč v procesiji pomikajo po mestu in se zaustavijo na štirih točkah (na Mestnem trgu, pod gradom, na Spodnjem trgu in pri Kašči). Vodja projekta Matej Mohorič Peternelj pa med posebnostmi, ki odlikujejo Škofjeloški pasijon, omenja tudi dejstvo, da ga izvajajo na prostem in ne v zaprtih prostorih, da se uprizarja ravno v izvirnem, postno-velikonočnem času in ne nemara na vrhuncu turistične sezone, da ne prikazuje le nove zaveze z Jezusovim trpljenjem in križanjem, pač pa tudi prizore iz stare zaveze. Posebnost je tudi velika množica sodelujočih, ki jih povezuje duh prostovoljstva, zaradi česar temu spektaklu srednjeveškega izvora pripisujejo še posebno vrednost. Škofjeloški pasijon s svojo spektakularnostjo in izpovedno močjo ni le eden najlepših pasijonov na svetu, pač pa je predvsem živa zgodba, ki nosi s seboj močno sporočilo o smislu človeškega bivanja, poudarjajo organizatorji.

Pater Romuald je pasijon napisal v razumljivi in za takratnega človeka sprejemljivi obliki. Izvirnik hrani kapucinski samostan v Škofji Loki in tudi nekaj kopij, ki so na ogled v kapucinski knjižnici. Romuald je k sodelovanju pritegnil tudi predstavnike loških cehov, ki so bili pred tristotimi leti nekakšni sponzorji uprizoritve, in prizor s cehi je ohranjen tudi v današnji uprizoritvi. »Glavno sporočilo pasijona je, da vsak posameznik razmisli o svojem izvoru, ranljivosti in kratkem času, ki ga ima na voljo na Zemlji,« razmišlja Mohorič Peternelj. »Sicer pa pasijon doživlja vsak po svoje: nekoga navdušijo množičnost predstave, barvitost kostumov, govorica tedanjega časa, celostna podoba mesta v času uprizoritve, druge religiozna, duhovna izkušnja.«

Povezuje jih prostovoljstvo

V številnih igralskih skupinah, ki bodo ob uprizoritvi sestavile celoto, se že pripravljajo na predstavo. In ne le v Škofji Loki, temveč v njeni širši okolici in obeh dolinah, na območju nekdanjega loškega gospostva, pove režiser letošnje uprizoritve Milan Golob v odmoru vaje, ki je potekala v biljardnici nekdanje škofjeloške vojašnice. Vadili so prvi prizor, kjer v raju Adama in Evo premami prepovedan sad. »Dve tretjini sodelujočih je še od zadnje uprizoritve leta 2009, ko je nastopilo 885 ljudi. 74 vlog je govorečih, 150 še nekoliko bolj poudarjenih, 160 je nosačev, ki nosijo sedem prenosnih odrov s pasijonskimi prizori skozi mesto. Sto je Adamovih otrok, ki imajo glasbeno vlogo. Sodelovalo bo tudi 65 konjenikov. Vsi igralci so amaterji, ki to delajo s srcem. So čisti, iskreni, pozitivno naravnani, saj je tudi sporočilo pasijona pozitivno, trpljenju sledi vstajenje. Sodelujejo ljudje vseh slojev, od zelo študiranih do povsem preprostih, tudi znane osebnosti so med njimi. Tako bo denimo v vlogi kralja Davida nastopil znani operni pevec Marko Fink.«

V biljardnici, ki jo režiser Golob imenuje kar pasijonsko zavetišče, je bilo že čutiti pasijonski duh. Z igralci je vadil lektor Ludvik Kaluža, čigar vloga je spraviti Romualdovo besedilo v ustrezno govorno obliko. »Besedilo je zelo zahtevno in terja več kot le dajanje osnovnih napotkov, saj gre za zgodovinski jezik, drugačen od današnjega,« pojasni lektor. Prve vaje z igralci so potekale trikrat na teden. Z igralci najprej vadi besedilo, ko pa so postavljeni v situacijo (na oder), je treba poskrbeti, da se govor igralca sklada s postavitvijo. »Zelo so učljivi in naklonjeno sprejemajo, kar jim dajem,« je zadovoljen Ludvik Kaluža. Ljudi, ki iz ozadja vlečejo niti Škofjeloškega pasijona, pa je še cela vrsta. Tako pod nadzorom kostumografinje Nade Slatnar obnavljajo kostume iz prve ponovne uprizoritve leta 1999. Garderoberka Minka Krajnik je igralcem v veliko pomoč, ko se iz običajnih ljudi levijo v svetopisemske vloge. Zahtevno vlogo ima tudi maskerka Klara Leben Kušar, sodelavka pri vseh dosedanjih pasijonih. »Kar dvesto je igralcev, ki imajo kakršno koli masko. Sto je takih, ki jih moramo za njihove vloge namazati, pri čemer mi pomaga še dvajset sodelavk. Za mnoge maske imamo pred seboj kar slikovne predloge prejšnjih uprizoritev. Nekatere so zelo zahtevne, najbolj denimo smrt, hudič, Lucifer ...« pove maskerka, ki je pravkar končala ličenje hudiča. To vlogo bo v rajskem prizoru odigral Miha Lipovšek, ki pove, da že dva meseca vadijo po dvakrat tedensko. V vlogi Jezusa, ki bo nastopil v prizoru kronanja, pa smo spoznali Luka Avguština.

Pasijon bo mogoče tudi okusiti

Premiera Škofjeloškega pasijona 2015 bo 21. marca, ko v Škofji Loki pričakujejo tudi več uglednih gostov, med njimi nadškofa Stanislava Zoreta. Nato bo še sedem predstav, na katere želijo privabiti 32 tisoč gledalcev. »Pričakujemo tri četrtine domačih obiskovalcev in četrtino iz prijateljskih sosednjih držav. Sam sem si pri diplomatskem zboru, akreditiranem v Sloveniji, več let prizadeval, da so vsi spoznali in prepoznali Škofjo Loko in Škofjeloški pasijon kot nekaj presežnega, kar lahko vidijo v Sloveniji in v Srednji Evropi, zato pričakujem, da bodo njihovi predstavniki po svojih kanalih pridobili čim več obiskovalcev. Prepričan sem, da se nam bodo na procesijah pokazali naši pasijonci v polnem sijaju,« pričakuje škofjeloški župan Miha Ješe.

V tednih, ko poteka pasijonska uprizoritev, bo v Škofji Loki na voljo raznolika izbira spominkov, pasijonske kulinarike in različnih dogodkov, povezanih s pasijonsko tradicijo. Lokalni umetniki že izdelujejo različne vrste spominkov, ki izhajajo iz pasijonke in srednjeveške tradicije. Restavracije v Škofji Loki bodo ponujale posebne pasijone jedi, ki jih drugače ni v njihovi redni ponudbi: samostansko mešanico, medlo, loško smojko, alelujo ... Pasijonska pisarna bo pripravila tudi razne delavnice, razstave, glasbene dogodke in različna družabna srečanja.