Za Miklavža se je tudi stepel

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Zanimivosti / petek, 5. december 2014 / 09:58

Danes 72-letni Franc Brus se še dobro spominja let, ko je nestrpno pričakoval Miklavža, hrani pa tudi 67 let staro Miklavževo pismo.

Kranj – »Tu ti dam danes darila, a zapomni si, da vsa ta lepa darila nisi zaslužil. Pa naj bo za to leto. Ako boš pa v drugem še hodil z deklicami po vasi in kričal okoli hiše, potem gorje ti. Tudi preklinjati že znaš. Ali pomni moje svarilo. Ako se v drugem letu ne poboljšaš in ne ubogaš, te vzamejo hudički ...« To je del pisma, ki ga je takrat petletnemu Franciju pustil Miklavž. Prebral mu ga je starejši brat, sam pa si je pozorno ogledal slike na pismu in bil prepričan, da Miklavž misli še kako resno.

»Dokler nisem hodil v šolo, sem verjel, da pridne otroke obdaruje Miklavž, in za tudi pismo, ki mi ga je pisala takratna gospodinjska pomočnica pri mojem dedu v Logatcu, sem verjel, da je sestavil prav on. Mama je pismo shranila, prav tako je shranila pismo, ki sem ga dobil naslednje leto,« se ob branju malce porumenelih pisem spominja Franc Brus, ki ima na Miklavža veliko spominov. »Ko sem pismo omenil sosedovem fantu, on pa me je skušal prepričati, da sta Miklavž ata in mama, sem vzel fižolovo preklo in ga udaril. Za Miklavža sem se bil pripravljen stepsti,« smeje pravi Franc, ki se je kasneje vendarle moral sprijazniti s tem, kdo prinaša darila. »Doma sem gledal piškote in ugotavljal, da je mama spekla prav take, kot mi jih je prinesel Miklavž. V začetku me je prepričala, da jih peče za Miklavža, ko pa sem šel v šolo, nas je bilo zbranih toliko, da smo družno ugotavljali, da sta Miklavž res mama in ata,« se še kako dobro spominja Franc, ki ima na leta po drugi svetovni vojni veliko lepih spominov. Med njimi tudi spominov na Miklavža. »Miklavžu je vedno pisal starejši brat Jože, saj sam še nisem znal pisati. Sem mu pa narekoval, kaj bi rad. Enkrat so bile to sanke, drugič copate ... vedno pa smo v peharju dobili suho sadje, piškote in seveda palico,« se spominja Franc Brus, ki ima na mladost v Logatcu lepe spomine, če­prav je po končanem učiteljišču poučeval v Kočevju in nato v Horjulu, kjer je pričakal tudi upokojitev.

»Pred tremi leti me je so­proga Minka, ki je doma z Naklega, prepričala, da kupiva stanovanje tukaj na Planini v Kranju. Tu sicer nimam toliko znancev kot v Horjulu, kjer sem bil tudi dopisnik za lokalni časopis in so me skoraj vsi poznali. Prav tako sem se od mladega rad ukvarjal s fotografijo. Velikokrat sem slikal tudi Miklavža in parkelj­ne, ki so se mi vedno zdeli zanimivi. Sedaj teže hodim in se množičnih prireditev ne udeležujem več. Imam pa veliko lepih spominov, tudi spominov na Miklavža,« še pravi Franc Brus.