Jezerski Stog, mogočen, skalnat. Zadaj Adam in Eva. / Foto: Jelena Justin

Skalna kopica

Jezerski Stog (2040 m) - Vrh v zaledju fužinarskih planin. Eden od vrhov, kamor ne vodijo označene poti. Osamljeni vrhovi v glasnem svetu tišine, ki navdušujoče šepeta.

Pred kratkim smo obiskali dva dvatisočaka, Adama in Evo, ki šepetata rajski mir nad planino Jezerce. Že takrat smo pogledovali proti Jezerskemu Stogu, a je slabo vreme botrovalo odločitvi, da ga obiščemo naslednjič; danes!

Zapeljemo se v Bohinj in pri jezeru zavijemo proti Stari Fužini, kjer tik pred mostom zavijemo ostro in strmo levo navzgor proti planini Blato. Odvisno od ure našega prihoda je, ali bomo plačali cestnino v višini 10 evrov; po 15. oktobru ne zaračunavajo več. Sledi skoraj 10 kilometrov vzdrževane, asfaltirane ceste, ki pelje na Vogar, potem pa zavije desno po makadamu do planine Blato. S parkirišča nadaljujemo proti Blatu in takoj za rampo zavijemo desno na stezico, ki poteka po izklesani kamniti polici. To je začetek poti na Krstenico, ki ni označena. Sledimo stezici do kolovoza, ga prečimo in na drugi strani nadaljujemo po stezici skozi gozd. Dobro vidna lovska steza se tu in tam strmo v okljukih dviguje skozi gozd. Po 60 minutah strmega vzpona skozi gozd bomo prišli do lične lovske koče, ki stoji skoraj na skalnem robu. Od lovske koče nadaljujemo kar po poti naprej. Nad seboj bomo zagledali strehe prvih stanov na Krstenici. Če pogledamo proti zahodu, so pred nami razprostrani Ogradi, nad Krstenico se dviga Krsteniški Stog.

S Krstenice nadaljujemo po dolini med Ogradi, ki so na naši levi strani, in Krsteniškim Stogom na desni. Hodimo po nemarkirani stezi. Pred seboj v daljavi zagledamo Jezerski Stog, levo od njega pa dve špici, Adama in Evo, ki ju že poznamo. Pot nas pripelje na opuščeno planino Jezerce, 1815 m. Na planini zavijemo desno proti sedlu, ki ga vidimo visoko nad nami. Sprehodimo se do korita z vodo, kjer se začne dobro vidna in lahko sledljiva stezica do Jezerskega prevala, 1945 m. Pot na sedlo je prav očarljiva, saj v okljukih vijuga po travnatem pobočju, ki je bil še pozno v poletje poln prelestnega alpskega cvetja. Ko se približujemo sedlu, Adam in Eva pokažeta svojo divjo narav na svoji južni strani. S sedla nadaljujemo desno proti Jezerskemu Stogu. Najprej prečimo dolg travnat greben, ko pa pridemo pod vršno piramido Stoga, se po skrotju povzpnemo do vrha, ki ga označuje ogromen možic. Ker je vrh del Bohinjske planinske poti, je tam tudi žig. Razgled z vrha je nekaj posebnega, saj se pred nami pokažejo vrhovi, ki jih ne obiščemo ravno pogosto, oz. vrhovi, ki so nam dokaj neznani. Proti severu teče čez Adama in Evo greben do Prevalskega Stoga, zadaj je mogočen Mišelj vrh, desno od njega skromnejši Koštrunovec, levo pa Mišeljska glava. Pogled nam uhaja na ošiljeni Škednjovec, zadaj se kažeta Vrh Hribaric in Mišeljski konec.

Za bolj adrenalinsko sestop z Jezerskega Stoga lahko izberemo pot proti jugu, kjer je Krsteniški preval. Skozi ozek žleb, do trav, ki se izognejo gladkih plošč, nato pa skozi gosto ruševje. Lahko pa sestopimo do Jezerskega prevala in se po škrbini med Adamom in Evo povzpnemo še na njiju. A tukaj svetujem varovanje, ker je svet izpostavljen in krušljiv. Tisti običajni sestop je po poti vzpona; do sedla, nato pa po lepi travnati poti do planine Jezerce. Od tod do Krstenice je še dodatne pol ure sestopa, s Krstenice pa še nazaj do planine Blato. Ni dovolj? Možnosti je dovolj; s Krstenice še do planine V Lazu, pa od tam do Blata, ali pa še naprej do Planine Jezero in od tam na izhodišče.

Nadmorska višina: 2040 m
Višinska razlika: 893 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 24. november 2019 / 14:50

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...