Zgodovinski posnetek: berlinski zid leta 1975, pogled na vzhodno stran / Foto: Wikipedija

Kako je zdaj v Berlinu

Minilo je že četrt stoletja od 9. novembra 1989 – od dne, ko se je začel padec berlinskega zidu, ta pa je bil najvidnejši simbol ločitve zahodnega in vzhodnega bloka. In kako je v Berlinu 25 let pozneje?

Četrt stoletja pozneje

V zadnjem času se je ob 25. obletnici padca berlinskega zidu veliko pisalo o tem, kako je bilo takrat in kako se v Berlinu živi zdaj. Eden najboljših prispevkov te vrste je gotovo intervju, ki ga je naša novinarka Polona Balantič naredila z enim najboljših poznavalcev nemške prestolnice. To je dr. Jürgen Kuttner, rojen leta 1958 v Vzhodnem Berlinu, zdaj pa že živa legenda berlinske kulturne scene. Bil je marsikaj: radijski moderator, novinar, soustanovitelj vzhodnoberlinske izdaje časopisa Tageszeitung (TAZ), gledališki igralec in režiser. Ker ne sodi med »urejene« gospode, se mu v današnjem Berlinu zdi marsikaj preveč »pošlihtano«: »Mislim, da je škoda, da je vse postalo tako zelo urejeno. Imate cele mestne predele, ki so bili nekoč precej divji, danes pa so povsem urejeni. V njih pari srednjega razreda živijo v lastniških stanovanjih, nakupujejo v biotrgovinah in ponosno potiskajo otroške vozičke po ulicah.« Izgublja se socialna pomešanost mestnih četrti. »Tista nekdanja mešanost scene je imela veliko dodano, pravzaprav kar presežno vrednost. Nekako se nisi mogel izogniti prav nobenemu družbenemu profilu, nobenemu razredu. Danes pa vsi živijo ločeno in različne družbene skupine se izogibajo druga drugi. Sam na primer že res veliko let živim v Prenzlauer Bergu, ki je bil še pred 15 leti zelo socialno mešan. Danes tam najdete le idiote, kot sem jaz; saj veste, umetniki srednjega razreda, arhitekti, dizajnerji in podobno. Počutim se kot banana, ki je prej živela v džungli z mnogo različnimi rastlinskimi vrstami, potem pa so jo presadili na plantažo banan, kjer so drug ob drugem le bananovci.« Kljub temu berlinska scena ni »poštirkana«. »Eden od dejavnikov, zaradi katerih berlinska scena nikoli ni postala tako 'poštirkana', je gotovo to, da Berlin nima ali pa skoraj nima stare buržoazije. Po gradnji zidu se je staro meščanstvo množično odseljevalo v zahodnonemška mesta.« O nemškem odnosu do novejše zgodovine pa je ta iskrivi Nemec povedal tole: »Potrebovali bi inteligenten odnos do zgodovine, ampak bojim se, da v tem Nemci nismo najmočnejši; ali o zgodovini totalno moraliziramo ali pa jo poskušamo potlačiti.« (Vir: MMC RTV SLO)

Najboljši direktorji tega sveta

Vas zanima, kdo so najboljši direktorji na svetu? Lestvico stotih najboljših predsednikov uprav so sestavili v nemškem časopisu Harvard Business Manager, licenčni izdaji ameriškega HBM. Poglejmo prvih dvajset. 1. Jeffrey Bezos, Amazon (ZDA); 2. John Martin, Gilead Sciences (ZDA); 3. John Chambers, Cisco Systems (ZDA); 4. David Pyott, Allergan (ZDA); 5. David Simon, Simon Property Group (ZDA); 6. Lars Rebien Sorensen, Novo Nordisk (Danska); 7. Hugh Grant, Monsanto (ZDA); 8. J. Michael Pearson, Valeant Pharmaceuticals (Kanada); 9. Mark Donegan, Precision Castparts (ZDA); 10. William Doyle, PotashCorp (Kanada); 11. Tadashi Yanai, Fast Retailing (Japonska); 12. David Novak, Yum Brands (ZDA); 13. Michael Wolf, Swedbank (Švedska); 14. Pablo Isla Alvarez de Tejera, Inditex (Španija); 15. Marc Benioff, Salesforce.com (ZDA); 16. Oscar Gonzalez Rocha, Southern Copper (Mehika); 17. Stephen Wynn, Wynn Resorts (ZDA); 18. James Taiclet mlajši, American Tower (ZDA); 19. Elmar Degenhart, Continental (Nemčija); 20. George Paz, Express Scripts (ZDA). – Pri sestavljanju te lestvice so upoštevali le predsednike uprav družb, ki so konec leta 2013 spadale med 1200 podjetij z največjo tržno kapitalizacijo po Standard and Poor's Global 1200. Glavno merilo sta bili donosnost in tržna kapitalizacija podjetja v daljšem časovnem obdobju. Upoštevali so le predsednike uprav, ki so na tem položaju vsaj dve leti. Med njimi sta le dve ženski: 27. je Debra Cafaro iz podjetja Ventas in 51. Carol Meyrowitz, TJX. In še o njihovi izobrazbi: Več kot četrtina ima končano poslovno šolo, ravno toliko jih je študiralo eno od inženirskih strok.

Bolj znani, a nižje ocenjeni

Zdaj pa poglejmo še nekaj bolj znanih imen med predsedniki uprav, ki se to pot niso uvrstili med prvih dvajset: 32. Jon Fredrik Baksaas, Telenor; 36. Gordan Nixon, Royal Bank of Canada; 41. Ulf Schneider, Fresenius. 45. Fujio Mitarai, Canon; 46. Carlos Alves de Brito, Anheuser-Busch InBev; 52. Nick Hayek mlajši, Swatch; 54. Howard Schultz, Starbucks; 60. Robert Iger, Disney; 64. Ayapal Banga, MasterCard; 66. Terry Lundgren, Macy's; 73. Herbert Hainer, Adidas; 76. Mark Parker, Nike; 81. Fabrizio Freda, Estee Lauder; 89. Martin Winterkorn, Volkswagen; 98. Franck Riboud, Danone. – Ja, ti so pa nam vsem bolj poznani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. november 2010 / 07:00

Mešetar

Tržne cene govejega mesa Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja v okviru tržno informacijskega sistema tudi tržno poročilo za goveje meso. Reprezent...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...