»Zaslužimo si ime prva liga«
»Letom se ne damo, saj kakšno prešerno razdreti še znamo,« je dejal Vladimir Marn ob srečanju generacije 1939, tudi sošolcev v prvem razredu šole v Stražišču.
V Stražišču pri Kranju so se pred kratkim srečali sošolke in sošolci, ki so prag osnovne šole prestopili po vojni, leta 1946. »Minilo je kar lepo število let, odkar smo prenehali drgniti šolske klopi. V takratni stari šoli v Stražišču, ki stoji še danes, in v starem župnišču ter leseni baraki smo nabirali znanje; eni več, drugi manj (smeh). A vseeno – bilo je lepo. Velikokrat se spomnimo preteklih let, tiste dobe revščine in pomanjkanja, ko smo od blizu in daleč v snegu, dežju, brez avtobusov, s kolesi ali peš prehodili pot do šole in nazaj. Večkrat se vprašam, ali smo to sploh zmogli? Da, to smo zmogli, zato lahko rečem, da si ta generacija, letnik 1939, zasluži ime prva liga,« je številne zbrane nagovoril Vladimir Marn, ki je organiziral to zadnje srečanje in še kakšno poprej prav tako. Včasih so se dobivali na deset let, zdaj že četrtič na pet let. Naslednjič bodo nekdanji sošolci praznovali okroglih osemdeset let. »Čeprav ta pot povezovanja po toliko letih ni bila lahka, sem zadovoljen s takim odzivom. Podatke smo dobili iz šolskega arhiva izpred petdesetih let, v katerem smo bili vpisani. Podatki so bili sila revni, saj v tistem času ni bilo ulic, ampak samo hišne številke. Veliko naslovov je bilo pomanjkljivih, nekdaj dekleta so postala soproge in vzele moževe priimke,« je dejal Marn. Njegov trud se je več kot povrnil na nedavnem druženju, saj je bil odziv velik in tudi prav veliko so si imeli povedati. Nekateri se sicer srečajo večkrat na vsakdanjih poteh, spet drugim je takšno druženje redka priložnost, da si izmenjajo besede.
Kar z gasilskim pozdravom Na pomoč sta se pozdravila sošolca Gregor Homan in Janez Osojnik, prvi član Prostovoljnega gasilskega društva Stražišče, drugi nekdanji direktor Javnega zavoda Gasilsko-reševalna služba Kranj. Ivanke Lampe Bavdek so se sošolke spomnile po rožastih ovratničkih, ki ji jih je na črno šolsko uniformo našila njena mama. Slava Pelko, upokojena profesorica športne vzgoje, je še danes lep zgled reka »zdrav duh v zdravem telesu«. Pesem je sošolcem sestavil in deklamiral Davorin Preisinger, popotnik in tudi velik ljubitelj in zbiralec mineralov in fosilov, ki je glavnemu organizatorju srečanja, Vladimirju Marnu, v zahvalo podaril avtorsko knjigo Rudniki – Opuščeni rudniki v Sloveniji. Prav tako avtorsko pesem pa je sklenil z besedami: »Optimizem, dobra volja razodeta naj nas pripeljeta v stota leta.«