Gremo na romanje na Brezje

Želja, da bi šel na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, je bila že nekdaj želja marsikaterega Slovenca. Tudi letos na Brezjah pričakujejo veliko romarjev, in sicer za praznik dvestoletnice milostne podobe, ki jo je naslikal slikar Leopold Layer po zaobljubi, če bo živ prišel iz zapora. Slovesnost bo 24. maja z mašo na prostem.

Sicer pa se je romanje na Brezje od nekdaj do danes bistveno spremenilo. V stari Jugoslaviji, pred drugo svetovno vojno, so se romarji iz oddaljenih krajev, iz Štajerske, Dolenjske, tudi iz okolice Ljubljane, vozili z vlakom do Otoč. Od železniške postaje so se čez savski most vile kolone do hiše Brezje št. 1, to je bilo pri peraškem mostu, po domače pri Janharju, kjer so imeli tudi mlin in žago. Tu je bilo prvo znamenje za bližnjico do Brezij. Iz bližnjih krajev pa so se pripeljali z vprežnimi vozovi in zapravljivčki.

Ko so bili že na Brezjah, so si številni želeli obiskati tudi biser Gorenjske Bled. Za prevoz do Bleda in nazaj so poskrbeli brezjanski fijakarji, ki jih je bilo kar nekaj. Po vojni so jim te fijakarske prevoze prevzeli blejski taksisti. Najbolj priljubljen taksist je bil bradati Tinček s svojim fiatom. Zdaj na Brezje pride večina z lastnim prevozom ali z avtobusi.

Tisti, ki so se nekdaj odločili za večdnevno romanje, so si poiskali tudi prenočišče. Na Brezjah je bilo kar nekaj prenočitvenih zmogljivosti, saj je bilo kar sedem gostiln, zdaj pa je le ena.

Ko so leta 1951 v Globokem zgradili železniško postajo, je večji del romarjev izstopil tam, ker je bilo do Brezij bistveno bliže. Ta železniška postaja je bila zgrajena predvsem za delavce, ki so hodili na delo v jeseniško železarno, pa tudi za študente, ki so se vozili v Kranj in Ljubljano.

Naj na koncu prispevka opišem še dogodek iz Globokega. Z neke cerkvene slovesnosti v Kamni Gorici so šli trije duhovniki na Brezje. To so bili mošenjski župnik Bogdan Markelj, frančiškan Klemen Šmid in ljubenski župnik, pisatelj Janez Jalen. Pri gostinskem paviljonu so se ustavili, da bi si pogasili žejo. Prijazna natakarica jim je postregla in v isti sapi dejala: »O, kako ste fejst fantje, a vas ni škoda?« Janez Jalen je na kratko odgovoril: »Bog je fest fante obdržal zase, druge pa pustil ženskam.«

Janez Jalen, Rodinec, je bil šaljivec, gornik, predvsem pa ljudski pisatelj, ki je s svojimi knjigami razveseljeval številne bralce.

Marija Pomagaj je svoj dom molitve izbrala prav v mošenjski fari, ki letos praznuje 860-letnico. Bazilika na Brezjah ima svoj status, še vedno pa kot podružna cerkev spada v mošenjsko faro.

Ciril Zupan, Mošnje