Se je prva svetovna vojna sploh končala?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. oktober 2014 / 14:08

Po stotih letih od svojega začetka v letu 1914 je prva svetovna vojna letos dobesedno vstala od mrtvih. Spomine nanjo obujajo po vsem svetu, njene zgodbe niso pozabljene. Vprašamo se lahko celo, ali se je ta vojna, ki se je na bojiščih končala novembra 1918, sklenila tudi v duhovih?

Domneva tega pisanja je torej, da se prva svetovna vojna sploh ni končala. Pa poglejmo, kako je s to rečjo. Večina vojakov se je na svoje domove vrnila že novembra 1918, nekateri pa šele v naslednjih letih; naši vojaki na primer, ki so končali v ruskem ujetništvu. In vsi ti vojaki so bili vrnitve gotovo veseli. Konca vojne pa se niso veselili tisti, ki so bili v njej poraženi. Tako države kot posamezniki. Najbolj nezadovoljna država je bila Nemčija, največji hujskač na novo vojno pa njen voditelj Adolf Hitler. In tako se je prva svetovna vojna nadaljevala v drugi v letih 1939–1945. Prihodnje leto bomo proslavljali 70. obletnico njenega konca. Že zdaj vemo, da se bo pri nas razvnela prava vojna v duhovih, ki se bodo prerekali, kdo je koga in kdo je v resnici zmagal. Dediči partizanske strani bodo trdili, da so Sloveniji ponovno priborili Primorsko, predvsem pa lastno republiko, ki je 1991 tudi z njihovim soglasjem postala samostojna država. Dediči domobrancev pa bodo skušali dokazovati, da v resnici sploh niso bili poraženi, ampak le potolčeni in potlačeni, z zmago Demosa na volitvah 1990 pa so se premaganci vrnili na politično prizorišče in ponovno prevzeli oblast v državi. »O zavozlana logika!« bi rekel Cankarjev Zlodej v Pohujšanju, »Bog z njo!«

Če povzamemo: druga svetovna vojne je bila nasledek in nadaljevanje prve, računi pa tudi po njenem koncu spomladi 1945 niso bili poravnani in mnogi še vedno zahtevajo poravnano in spravo. Ergo: prva svetovna vojna v duhovih še traja. Tako se izkaže na slovenski ravni. Zdaj pa poglejmo še na jugoslovansko. Kraljevina Jugoslavija, imenovana najprej Kraljevina SHS, je bila izrazit proizvod prve svetovne vojne. V njej so propadli in razpadli nekateri veliki imperiji. Propadel je nemški, razpadli so ruski, avstro-ogrski in otomanski, iz njih je nastala cela vrsta novih držav, med njimi jugoslovanska kot ena najbolj izrazitih. Kraljevina Jugoslavija je razpadla v drugi svetovni vojni, med njo in po njej je iz njenih ruševin zrasla druga, Titova Jugoslavija. Ta pa je razpadla v jugoslovanskih vojnah v zadnjem desetletju 20. stoletja, ki so bile izrazita posledica neporavnanih računov s konca druge svetovne vojne. Zdaj v državah nekdanje Jugoslavije in med njimi vlada relativen mir, ki pa ni povsod prav prepričljiv, zlasti ne v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v zahodni Makedoniji. Vojna v duhovih pa sploh še traja in se občasno vedno znova razplamteva. Prva svetovna vojna torej tudi med nekdanjimi Jugoslovani še traja in ne bi bilo treba prav veliko, da bi se ponekod ponovno oglasilo orožje.

Zdaj pa poglejmo še na eno od najbolj vročih kriznih žarišč na svetu, v Ukrajino. Ta je samostojna država postala šele 1991, ob razpadu Sovjetske zveze. Pred stotimi leti, pred začetkom prve svetovne vojne, je bilo njeno današnje ozemlje razdeljeno med dva imperija: zahodni del (Galicija in Bukovina) je bil v Avstro-Ogrski, vzhodni v carski Rusiji. Po vojni je večji del pripadel Sovjetski zvezi, manjši Poljski. Po drugi svetovni vojni si je zmagovita Sovjetska zveza prilastila še poljski del in ga pridružila veliki ukrajinski republiki v sovjetski federaciji; leta 1964 pa je sovjetski voditelj Nikita Hruščov Ukrajini dodal še Krim, ki nikoli ni bil ukrajinski. Pravijo, da si je Hruščov s tem dejanjem lajšal svojo kosmato vest zaradi vseh grozodejstev, ki so jih boljševiki in on osebno kot nekdanji ukrajinski partijski sekretar zagrešili nad Ukrajinci. Današnja Rusija si je tako s ponovno priključitvijo Krima v letu 2014 le vzela nazaj, kar je bilo itak njeno. Krim ne bo nikdar več ukrajinski, pa če se ZDA, Nato in EU še tako napenjajo. Zdaj gre za usodo proruskega jugo­vzhodnega dela Ukrajine in Ukrajine sploh. Vojna tam še traja, trenutno premirje je le zasilno in začasno. Naša teza pa je, da je sedanja kriza in vojna v Ukrajini pravzaprav nasledek prve svetovne vojne in v njej razpadlih imperijev. Ukrajinski vzhod in zahod sta v 20. stoletju živela v povsem različnih državah in družbenih ureditvah in po osamosvojitvi Ukrajine njen ruski del pač noče živeti v Ukrajini kot prozahodni in Rusiji sovražni državi. Kako se bo to vprašanje rešilo, ne vemo, najhujši od scenarijev je, da bo prav tu izbruhnila tretja svetovna vojna. Bog ne daj!

Še bolj nevarno krizno žarišče in vojno območje je na ozemlju v prvi svetovni vojni razpadlega otomanskega imperija. V njem so bile namreč do prve svetovne vojne tudi vse bližnjevzhodne arabske države in Izrael. Poglejte samo meje med njimi, ki so marsikje dolge ravne črte čez puščave. Ko sta si Velika Britanija in Francija delili ozemlje razpadlega otomanskega imperija, so to počeli njuni politiki in generali v kabinetih in meje risali z ravnili na zemljevidih, ne da bi kaj dosti upoštevali ljudi, ki so na teh ozemljih živeli. In od tod izvirajo tudi sedanji konflikti in neporavnani računi med njimi. Če bi malo pretiravali, bi lahko zatrdili, da je tudi Islamska država, ki ne priznava ravne meje med Sirijo in Irakom, samo še eden od zapoznelih odmevov napačnih potez po koncu prve svetovne vojne. Globoke korenine današnjih bližnjevzhodnih konfliktov in vojn segajo prav v tisti čas …

V prvi svetovni vojni se je končalo stoletno obdobje pretežnega miru, ki je v Evropi vladalo od Napoleonovega poraza pri Waterlooju (1915) in vse do poletja 1914. Sledili sta obe svetovni vojni in njima še hladna vojna, ki naj bi se končala v letu 1989. Pa se očitno ni. Prva in druga svetovna vojna še trajata, pri nas k sreči le v duhovih, v Ukrajini, Siriji, Iraku, v Gazi in še kje tudi na bojiščih. Se torej iz zgodovine spet nismo ničesar naučili? Marko Štepec je na Glasovi preji o prvi svetovni vojni v Gorenjskem muzeju lepo povedal, da se iz zgodovine sicer lahko učimo, a jo moramo najprej poznati. Prvo svetovno vojno v vseh njenih razsežnostih in globinah očitno spoznavamo šele sto let po njenem začetku.