Vrhunec Puharjevega leta

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 29. avgust 2014 / 11:44

Vrhunec dogodkov v okviru praznovanja dvestote obletnice rojstva Janeza Puharja so ta teden zaznamovali odkritje spomenika izumitelju v Prešernovem gaju, odprtje razstave Puharjeva šifra v Narodnem muzeju v Ljubljani, v sredo pa še delavnica starih fotografskih tehnik v Layerjevi hiši v Kranju.

Kranj – Tako imenovano Puharjevo leto, v katerem se je doslej zvrstilo že prek petnajst različnih dogodkov v njegov spomin, je vrhunec doseglo v teh dneh. Izumitelj in fotograf, po poklicu pa duhovnik, Janez Puhar se je namreč rodil v zadnjem avgustovskem tednu, natančneje v torek, 26. avgusta, pred dvesto leti v kamnoseški družini v Kranju. Iniciativni odbor za Puharjevo leto, v katerem je vse niti vodila daljna izumiteljeva sorodnica Petra Puhar, njen sin Jernej je projektu vdahnil likovno podobo, Vasja Doberlet, predsednik kranjskega fotografskega društva, ki nosi Puharjevo ime, pa je vseskozi skrbel za fotografsko nadaljevanje zgodbe, nas je skupaj s sodelavci vse leto opozarjal na tega pomembnega Slovenca z različnimi dogodki. V prvi vrsti je v zvezi s tem treba omeniti potujočo razstavo, ki je doslej prepotovala že večino slovenskih krajev, v katerih je kot duhovnik služboval Puhar, konec prihodnjega tedna ta potuje v Prago, že 9. septembra pa bo na ogled v Cerkljah.

Načrtovana skulptura v središču mesta Kranja bo morala počakati na boljše čase, zato so se v odboru in Mestni občini Kranj odločili, da v Prešernovem gaju postavijo spominsko nagrobni spomenik. Puhar ga, razen spominske plošče, ki so jo v gaju leta 1960 postavili kranjski fotografi, ni imel. Spomenik je kot častni pokrovitelj prireditev v okviru Puharjevega leta odkril predsednik republike Borut Pahor. V nagovoru je med drugim dejal, da smo Slovenci vedno v zgodovini imeli posebne ljudi, ki so sicer živeli daleč od središča sveta, bili pa so uspešni v svetovnem merilu. Po njegovem je uspeh mladega duhovnika Puharja, ki se je brez posebnih delovnih razmer, formalne vzgoje na področjih, pomembnih za njegov izum, z voljo in predanostjo zapisal v zgodovino fotografije, čudež. »Na takšne posameznike moramo biti ponosni, saj so del naše narodne identitete,« je še povedal predsednik in izrazil, da bo tudi v bodoče naš razvoj moral sloneti na izjemnih posameznikih. »Kot narod se ne smemo precenjevati niti podcenjevati, ampak se moramo nasloniti na naše realne moči in bomo lahko dosegli veliko,« je svoj nagovor sklenil predsednik Pahor.

Nagrobnik so sicer po zamislih grafičnega oblikovalca Jerneja Kejžarja izdelali v Gorenjski gradbeni družbi in kamnoseštvu Jerič. Puharjev spomenik iz črnega marmorja, v katerega je vključen fotografov avtoportret, stoji nedaleč od spomenika pesniku Simonu Jenku. Ob tej priložnosti je kranjski župan Mohor Bogataj pobudnici in prvi organizatorki Puharjevega leta Petri Puhar za njen trud izrekel priznanje s strani mestne občine. V nadaljevanju je v dvorani stolpa Škrlovec potekala slavnos­tna akademija v čast Janezu Puharju. Literarno-glasbeni šopek so pripravili dijaki recitacijskega krožka Gimnazije Kranj pod mentorstvom profesorice Tanje Tomšič in gimnazijski Dekliški pevski zbor pod vodstvom dirigentke Marjete Šolar v sodelovanju s kvartetom saksofonov 4SaxFriends z mentorjem Tomažem Kukovičem, ki je posebej za to priložnost pripravil aranžma za skladbo Puhar's. Mladi so ob tem recitirali odlomke iz Puharjevih pesmi Selsko veselje, Otožnica, Poziv Slovencam in Moj dom. To je bil še eden izmed poklonov velikemu rojaku in hkrati dokaz mladih kulturno-umetniških moči v Kranju. »Mislim, da smo danes vsi dokazali, da nam ni vseeno, kako živimo v tem mestu,« je pred polno dvorano poudarila Petra Puhar in dodala, da je s pripravo Puharjevega leta po svoje izpolnila dolg, ki si ga je naložila kot sorodnica Janeza Puharja. Po akademiji so galerijo v Stolpu Škrlovec preimenovali v Galerijo Janeza Puharja, ob tem pa so svoje fotografije predstavili člani po njem imenovanega kranjskega fotografskega društva.

V torek so v Narodnem muzeju v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Puharjeva šifra, zagonetni izum prvega slovenskega fotografa, ki jo je pripravila Blaženka First. Avtorica razstave je odkrila nekaj doslej še neznanih podatkov o Puharju, prvič pa je bilo predstavljenih vseh pet doslej znanih ohranjenih originalnih fotografij na steklu. Tri hrani Narodni muzej, eno Muzej za arhitekturo in oblikovanje, prvič pa smo si lahko ogledali tudi fotografijo, na katero je Puhar posnel skladatelja Andreja Vavkna in slikarja Ivana Franketa. Slednja je prvič javno predstavljena, za razstavo pa jo je posodil lastnik Luka Vavken, pravnuk na fotografiji upodobljenega skladatelja. Fotografijo je podedoval po pokojnem očetu Evgenu Vavknu. »Slika je bila posneta okrog leta 1860 v mladih letih Andreja Vavkna, skladatelja in učitelja v Cerkljah. V naši družini je živela anonimno življenje vse dotlej, ko je Mirko Kambič pred leti stopil v stik z očetom. Strokovnjaki so preverili njeno istovetnost in odtlej smo nanjo gledali drugače. Oče jo je skrbno hranil zavito v rjuho, da ne bi bila izpostavljena svetlobi,« je povedal Luka Vavken in poudaril, da je občutek ob gledanju originalov povsem drugačen, kot če imamo pred seboj reprodukcije. Originali bodo zaradi izjemne občutljivosti na ogled le še do nedelje, potem pa do konca septembra muzejske replike. Osrednji govornik na prireditvi je bil velik poznavalec Janeza Puharja Mirko Kambič, ki je v duhovitem tonu naštel tudi vse tiste, ki jih ob obiskovalcih vidi v muzeju, ki so bili ob Puharju pomembni za uspeh njegovega izuma in ohranitev njegovih del.

V četrtek je v Layerjevi hiši priznani fotograf Borut Peterlin predstavil stare fotografske tehnike. Pokazal je, kako inventivni so bili prvi mojstri fotografije, kako težko so prišli do srebrovega nitrata, kako so ubili na desetine jajc, da so prišli do litra beljaka, kako so destilirali vodo ... Peterlin enako kot pionirji eksperimentira vsak dan.