Janez Šlibar je ustvaril skupek štirih vadb in v štirih letih dosegel zelo lep uspeh.

Janez je združil najboljše

Pilates, joga, fitnes in raztezne vaje so vadbe, ki so v zadnjih letih najpriljubljenejše tako med športnimi rekreativci kot tudi vrhunskimi športniki. Janez Šlibar je ustvaril »konglomerat« štirih vadb in dosegel neverjeten uspeh.

Kranj – Na Gorenjskem imamo nekaj novega, nekaj, kar je med rekreativnimi športniki kot tudi med tistimi, ki od svojega športa živijo, postalo sila popularno ali še bolje napisano: zelo potrebno, zelo priporočljivo za vsakogar, ki hoče biti v odlični psihofizični formi.

K pogovoru smo povabili Janeza Šlibarja, »difovca« in certificiranega vaditelja aerobike, ki že četrto leto v prostorih Osnovne šole Simona Jenka Center in podružnice Jenkove šole na Primskovem vodi vadbe, ki so med športniki postale stalnica in so plod Janezovega znanja.

»Začelo se je leta 2006, ko sem podpisal osemmesečno pogodbo za delo vaditelja v fitnes centru na turistični čezoceanski ladji, ki je sprejela 5000 potnikov. Na predpripravo oziroma usposabljanje sem moral v London. Imel sem certifikat vaditelja aerobike, diplomo fakultete za šport in zelo malo praktičnih izkušenj. V Londonu so nas izobraževali za delo v fitnesu na ladji in v ta kontekst je padel tudi pilates in power yoga. Vse tečaje sem vpijal kot goba dež in tako so se mi rojevale ideje o neki novi »stvari«, ki ne bi bila preveč »mainstreamovska«, ampak skupek vsega, kar bi pripomoglo k nadgradnji telesne vadbe. Pluli smo od ameriškega Miamija, okoli Karibov, turisti pa so poleg poležavanja in uživanja na ladji tudi redno hodili k meni v fitnes,« nam je začel razlagati Janez Šlibar.

»Pilates je bil super vendar ni vključeval dosti razteznih vaj in po vadbah so ostajale mišice utrujene in težke. To je bila prva opazka in na ladji sem že vključeval več razteznih vaj. Power yoga je dinamična, vendar dihalno prezahtevna, tako sem iz nje črpal samo stvari, ki so se pokrivale s pilatesom. Vaje fitnesa sem začel vključevati, ker se »pilateški protokol« preveč osredotoča na vaje okrog trebuha, hrbta in zadnjice. Vse skupaj pa prekrijejo raztezne vaje, ki mišico naredijo fleksibilno in povečajo psihični učinek sprostitve,« je nadaljeval Janez.

V Londonu je ostal tudi po tem, ko mu je poteklo osemmesečno delo na ladji, ter začel delovati po večjih fitnes centrih. Postopoma je svoje delo nadgrajeval z vključevanjem rekvizitov in hkrati razvijal nove vadbene tehnike. Leta 2007 se je vrnil domov, svoje znanje širili v fitnes centrih po celi Gorenjski in kmalu zatem zaradi velikega zanimanja začel delovati sam, na svoje.

Komu je namenjena vaša vadba?

»Vadba je namenjena vsem starostnim skupinam, športnim rekreativcem, vrhunskim športnikom, še posebej pa ljudem s sedečimi poklici, saj so položaji hrbta nepravilni in posledično prihaja do bolečin.«

Kaj je cilj te vadbe?

»Cilj vadbe je vključiti več mišičnih skupin v eno vajo in s tem zagotoviti boljšo medsebojno delovanje mišic ob pravilnem počasnem dihanju in zavedanju gibanja. Mišice pri vadbi ne hipertofirajo (se ne povečujejo), ampak se samo oblikujejo in postajajo pripravljene na vsak mehanski dražljaj, tako da gre za preventivni in v končni fazi tudi kurativni učinek. Poleg hrbtnih, trebušnih in zadnjičnih mišic je veliko poudarka tudi na delu nožnih mišičnih skupin in tudi posredno rok in ramenskega obroča. Vsaka vadba je zasnovana tako, da z vajami pokrijemo celo telo in raztegnemo večje mišične skupine. Na koncu vsake vadbe si vzamemo deset minut časa, se zavestno umirimo, predihamo in napolnimo naše misli s pozitivnimi afirmacijami. Vadbo priporočam vsem ljudem, saj ta odpravlja zdravstvene težave, psihično preobremenjenost, mišično napetost, oblikuje in povečuje gibljivost našega telesa.«

Na koncu velja dodati, da so bile dolgo časa Janezove vadbe strogo čuvane »skrivnosti« rekreativnih športnikov, ki so njegovo vadbo združevali s svojimi treningi ter z njegovo pomočjo dosegali vidnejše rezultate v raznih športnih disciplinah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 16. maj 2014 / 07:00

Gorenjski glas, št. 39

Gorenjski glas, 16. maj 2014, št. 39

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 27. maj 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Svetinjica za dobro opravljeno delo

Gradnja karavanško-bohinjske železniške proge in bohinjskega predora na začetku 20. stoletja ni pomembna le kot ena od etap gradnje železniške mreže v tedanji Avstro-Ogrski. Pripomogla je tudi k...

GG Plus / nedelja, 27. maj 2012 / 07:00

Raziskovalci življenja Slovencev po svetu

Ministrica Ljudmila Novak je v torek v imenu urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu objavila izid natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja zamejske in izselj...

Tržič / nedelja, 27. maj 2012 / 07:00

Sanacija brežine na Loki

Loka pri Tržiču - V preteklih dneh so v tržiški občini zaključili sanacijo vkopne brežine nad lokalno cesto na Loki pri Tržiču. Brežina je nad ostrim, nepreglednim desnim ovinkom...

Zanimivosti / nedelja, 27. maj 2012 / 07:00

Veter poškodoval gnezdo štorkelj

Letošnji zarod je za štorklji verjetno izgubljen. Na Zavodu za varstvo narave menijo, da bi ga zapustili, tudi če bi poškodovano gnezdo prestavili.

GG Plus / nedelja, 27. maj 2012 / 07:00

Elektrika izpod Marjanovega kozolca

Na mednarodnem sejmu inovacij s področja kmetijstva in ekologije v Slatini na Hrvaškem je bilo nagrajenih več slovenskih inovatorjev, med njimi Marjan Kejžar iz Sorice za patentiran izmenični postopek...