Janez Šlibar je ustvaril skupek štirih vadb in v štirih letih dosegel zelo lep uspeh.

Janez je združil najboljše

Pilates, joga, fitnes in raztezne vaje so vadbe, ki so v zadnjih letih najpriljubljenejše tako med športnimi rekreativci kot tudi vrhunskimi športniki. Janez Šlibar je ustvaril »konglomerat« štirih vadb in dosegel neverjeten uspeh.

Kranj – Na Gorenjskem imamo nekaj novega, nekaj, kar je med rekreativnimi športniki kot tudi med tistimi, ki od svojega športa živijo, postalo sila popularno ali še bolje napisano: zelo potrebno, zelo priporočljivo za vsakogar, ki hoče biti v odlični psihofizični formi.

K pogovoru smo povabili Janeza Šlibarja, »difovca« in certificiranega vaditelja aerobike, ki že četrto leto v prostorih Osnovne šole Simona Jenka Center in podružnice Jenkove šole na Primskovem vodi vadbe, ki so med športniki postale stalnica in so plod Janezovega znanja.

»Začelo se je leta 2006, ko sem podpisal osemmesečno pogodbo za delo vaditelja v fitnes centru na turistični čezoceanski ladji, ki je sprejela 5000 potnikov. Na predpripravo oziroma usposabljanje sem moral v London. Imel sem certifikat vaditelja aerobike, diplomo fakultete za šport in zelo malo praktičnih izkušenj. V Londonu so nas izobraževali za delo v fitnesu na ladji in v ta kontekst je padel tudi pilates in power yoga. Vse tečaje sem vpijal kot goba dež in tako so se mi rojevale ideje o neki novi »stvari«, ki ne bi bila preveč »mainstreamovska«, ampak skupek vsega, kar bi pripomoglo k nadgradnji telesne vadbe. Pluli smo od ameriškega Miamija, okoli Karibov, turisti pa so poleg poležavanja in uživanja na ladji tudi redno hodili k meni v fitnes,« nam je začel razlagati Janez Šlibar.

»Pilates je bil super vendar ni vključeval dosti razteznih vaj in po vadbah so ostajale mišice utrujene in težke. To je bila prva opazka in na ladji sem že vključeval več razteznih vaj. Power yoga je dinamična, vendar dihalno prezahtevna, tako sem iz nje črpal samo stvari, ki so se pokrivale s pilatesom. Vaje fitnesa sem začel vključevati, ker se »pilateški protokol« preveč osredotoča na vaje okrog trebuha, hrbta in zadnjice. Vse skupaj pa prekrijejo raztezne vaje, ki mišico naredijo fleksibilno in povečajo psihični učinek sprostitve,« je nadaljeval Janez.

V Londonu je ostal tudi po tem, ko mu je poteklo osemmesečno delo na ladji, ter začel delovati po večjih fitnes centrih. Postopoma je svoje delo nadgrajeval z vključevanjem rekvizitov in hkrati razvijal nove vadbene tehnike. Leta 2007 se je vrnil domov, svoje znanje širili v fitnes centrih po celi Gorenjski in kmalu zatem zaradi velikega zanimanja začel delovati sam, na svoje.

Komu je namenjena vaša vadba?

»Vadba je namenjena vsem starostnim skupinam, športnim rekreativcem, vrhunskim športnikom, še posebej pa ljudem s sedečimi poklici, saj so položaji hrbta nepravilni in posledično prihaja do bolečin.«

Kaj je cilj te vadbe?

»Cilj vadbe je vključiti več mišičnih skupin v eno vajo in s tem zagotoviti boljšo medsebojno delovanje mišic ob pravilnem počasnem dihanju in zavedanju gibanja. Mišice pri vadbi ne hipertofirajo (se ne povečujejo), ampak se samo oblikujejo in postajajo pripravljene na vsak mehanski dražljaj, tako da gre za preventivni in v končni fazi tudi kurativni učinek. Poleg hrbtnih, trebušnih in zadnjičnih mišic je veliko poudarka tudi na delu nožnih mišičnih skupin in tudi posredno rok in ramenskega obroča. Vsaka vadba je zasnovana tako, da z vajami pokrijemo celo telo in raztegnemo večje mišične skupine. Na koncu vsake vadbe si vzamemo deset minut časa, se zavestno umirimo, predihamo in napolnimo naše misli s pozitivnimi afirmacijami. Vadbo priporočam vsem ljudem, saj ta odpravlja zdravstvene težave, psihično preobremenjenost, mišično napetost, oblikuje in povečuje gibljivost našega telesa.«

Na koncu velja dodati, da so bile dolgo časa Janezove vadbe strogo čuvane »skrivnosti« rekreativnih športnikov, ki so njegovo vadbo združevali s svojimi treningi ter z njegovo pomočjo dosegali vidnejše rezultate v raznih športnih disciplinah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 18. april 2013 / 07:00

Rastlina, ki bi morala smrdeti

Pri navadni smrdljivki bi človek pričakoval, da smrdi - zakaj bi na vsem svetu sicer nosila to ime? Ampak bolj jo ovohavam, bolj se zdi, da rastlinica ne le da ne smrdi, ampak nasprotno - prav lepo di...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 15. december 2016 / 18:28

Črnogorski večer v Kranju

Kranj – Črnogorsko kulturno, prosvetno in športno društvo Morača Kranj je pred kratkim v kulturnem domu na Kokrici v okviru čezmejnega sodelovanja organiziralo tradicionalno kulturno prireditev Črn...

Kranjska Gora / četrtek, 15. december 2016 / 18:27

Razstava o slovenskih kozolcih

Na Ta veseli dan kulture so na Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori na ogled postavili razstavo o slovenskih kozolcih.

Radovljica / četrtek, 15. december 2016 / 18:26

Najstarejše slovensko srce iz lecta

Radovljica – V petek, 16. decembra, bo minilo natančno 65 let, odkar je Ivana Krašovec od mladega fanta Danijela, ki je kasneje postal njen mož, v dar prejela majceno lectovo srce z napisom »Tebe v...

Nasveti / četrtek, 15. december 2016 / 18:26

Kokosovi rogljički in francoski poljubčki

Leto je naokoli in ponovno imamo dober razlog, da naša kuhinja zadiši po piškotih. Imamo milijon receptov zanje, a najraje pečemo tiste, za katere smo prepričani, da se izdelujejo enostavno, brez t...

Razvedrilo / četrtek, 15. december 2016 / 18:22

Maistrova borca

V Sloveniji praznujemo 23. novembra dan Rudolfa Maistra, ki je na ta dan leta 1918 prevzel v Mariboru vojaško oblast v slovenske roke. In 23. novembra praznujeta tudi naša sodelavca Jože Košnjek in...