Janez je združil najboljše

Pilates, joga, fitnes in raztezne vaje so vadbe, ki so v zadnjih letih najpriljubljenejše tako med športnimi rekreativci kot tudi vrhunskimi športniki. Janez Šlibar je ustvaril »konglomerat« štirih vadb in dosegel neverjeten uspeh.

Kranj – Na Gorenjskem imamo nekaj novega, nekaj, kar je med rekreativnimi športniki kot tudi med tistimi, ki od svojega športa živijo, postalo sila popularno ali še bolje napisano: zelo potrebno, zelo priporočljivo za vsakogar, ki hoče biti v odlični psihofizični formi.

K pogovoru smo povabili Janeza Šlibarja, »difovca« in certificiranega vaditelja aerobike, ki že četrto leto v prostorih Osnovne šole Simona Jenka Center in podružnice Jenkove šole na Primskovem vodi vadbe, ki so med športniki postale stalnica in so plod Janezovega znanja.

»Začelo se je leta 2006, ko sem podpisal osemmesečno pogodbo za delo vaditelja v fitnes centru na turistični čezoceanski ladji, ki je sprejela 5000 potnikov. Na predpripravo oziroma usposabljanje sem moral v London. Imel sem certifikat vaditelja aerobike, diplomo fakultete za šport in zelo malo praktičnih izkušenj. V Londonu so nas izobraževali za delo v fitnesu na ladji in v ta kontekst je padel tudi pilates in power yoga. Vse tečaje sem vpijal kot goba dež in tako so se mi rojevale ideje o neki novi »stvari«, ki ne bi bila preveč »mainstreamovska«, ampak skupek vsega, kar bi pripomoglo k nadgradnji telesne vadbe. Pluli smo od ameriškega Miamija, okoli Karibov, turisti pa so poleg poležavanja in uživanja na ladji tudi redno hodili k meni v fitnes,« nam je začel razlagati Janez Šlibar.

»Pilates je bil super vendar ni vključeval dosti razteznih vaj in po vadbah so ostajale mišice utrujene in težke. To je bila prva opazka in na ladji sem že vključeval več razteznih vaj. Power yoga je dinamična, vendar dihalno prezahtevna, tako sem iz nje črpal samo stvari, ki so se pokrivale s pilatesom. Vaje fitnesa sem začel vključevati, ker se »pilateški protokol« preveč osredotoča na vaje okrog trebuha, hrbta in zadnjice. Vse skupaj pa prekrijejo raztezne vaje, ki mišico naredijo fleksibilno in povečajo psihični učinek sprostitve,« je nadaljeval Janez.

V Londonu je ostal tudi po tem, ko mu je poteklo osemmesečno delo na ladji, ter začel delovati po večjih fitnes centrih. Postopoma je svoje delo nadgrajeval z vključevanjem rekvizitov in hkrati razvijal nove vadbene tehnike. Leta 2007 se je vrnil domov, svoje znanje širili v fitnes centrih po celi Gorenjski in kmalu zatem zaradi velikega zanimanja začel delovati sam, na svoje.

Komu je namenjena vaša vadba?

»Vadba je namenjena vsem starostnim skupinam, športnim rekreativcem, vrhunskim športnikom, še posebej pa ljudem s sedečimi poklici, saj so položaji hrbta nepravilni in posledično prihaja do bolečin.«

Kaj je cilj te vadbe?

»Cilj vadbe je vključiti več mišičnih skupin v eno vajo in s tem zagotoviti boljšo medsebojno delovanje mišic ob pravilnem počasnem dihanju in zavedanju gibanja. Mišice pri vadbi ne hipertofirajo (se ne povečujejo), ampak se samo oblikujejo in postajajo pripravljene na vsak mehanski dražljaj, tako da gre za preventivni in v končni fazi tudi kurativni učinek. Poleg hrbtnih, trebušnih in zadnjičnih mišic je veliko poudarka tudi na delu nožnih mišičnih skupin in tudi posredno rok in ramenskega obroča. Vsaka vadba je zasnovana tako, da z vajami pokrijemo celo telo in raztegnemo večje mišične skupine. Na koncu vsake vadbe si vzamemo deset minut časa, se zavestno umirimo, predihamo in napolnimo naše misli s pozitivnimi afirmacijami. Vadbo priporočam vsem ljudem, saj ta odpravlja zdravstvene težave, psihično preobremenjenost, mišično napetost, oblikuje in povečuje gibljivost našega telesa.«

Na koncu velja dodati, da so bile dolgo časa Janezove vadbe strogo čuvane »skrivnosti« rekreativnih športnikov, ki so njegovo vadbo združevali s svojimi treningi ter z njegovo pomočjo dosegali vidnejše rezultate v raznih športnih disciplinah.