Vrt za mnogoženstvo

Kadar moja leva noga po­trebuje pretok energije, je lega na ležišču, ki niti za mrvico ni v sorodu s Freudovim, zame preprosto uživancija. V rahlo zatemnjenem prostoru se ravno prav glasno preliva glasba, fado, flamenco, milonga, če­prav vzdušje ni ne melanholično ne baladno.

Po izmenjavi misli o zadnjih dobrih branjih moja dobrotnica blagodejnih rok pripoveduje, da ima štiri nove prijateljice: Nemko po imenu Helga, Turkinjo, Štajerko in Egipčanko, in brž doda, da sta se najprej sporazumeli Helga in Egipčanka, Turkinja je še vedno zelo samosvoja in se drži bolj zase, Štajerka pa je šarmantna.

Ker me je strah, da ne obvladam predzgodbe, ne upam vprašati, kje je ta bitja ženskega spola »snela«. Po pripovedovanju sodeč je ta mednarodna zasedba okupirala vrt s starimi drevesi.

… »Taborijo?« vprašam. »Jim ni treba, ker imajo nov luksuzen kurnik!« …

Duet smeha je zelo dolg, vivace maestoso – živahno in mogočno. Tako prisrčno pa o kokoškah in njihovih psiholoških posebnostih še nisem slišala govoriti. Očitno se jim zelo do­bro godi, posebno še zdaj, ko jim je darovalec za erotični aneks prinesel še petelina, ki dvori ne le putkam, ampak tudi človekinji.

Skratka, te putke se vsaka s sebi lastno arijo šopirijo na trati kot manekenke, samozavestno, in opozarjajo nase. Srečko srečko pa je seveda diplomat, ker se kokoške še niso zrav­sale med seboj. Zaenkrat kakšnih vznemirljivih ljubezenskih dvobojev še ni bilo, kokotiček Srečko očitno zares obvlada svoj posel.

Ene skrivnosti pa te štiri koko-misice različnega porekla vendarle še niso razkrile. Ni namreč jasno, zakaj so dan za dnem v njihovem kurniku le tri jajca! Pa ja ne, da ena zoba še neznano antibaby zel? …

S tako rekoč ekološkim darom v rokah razmišljam, v kaj se bo spremenil: v sirovo omleto, piperado, ki jo imajo radi francoski Baski, ali jajca v kozarcu?

Piperada po baskovsko

Za 4 osebe potrebujemo: 10 zelenih nepekočih feferonov, 2 srednje veliki čebuli, 6 velikih paradižnikov, 2–3 stroke česna, 1 oranžno papriko, 1 rdečo papriko, gosjo mast ali deviško oljčno olje, 3 vejice timijana, 1 lovorov list, sol, poper, čili d' Espelette ali ne preveč oster čili druge vrste, ščep sladkorja, 4 jajca.

Na grobo sesekljano čebulo prepražimo na maščobi, da postekleni. Dodamo na kolobarčke zrezane feferone in na koščke zrezano papriko. Ko čebula zadiši, pridamo zrezan paradižnik brez semenja, lovorov list, tri vejice osmukanega timijana, česen, sol, poper, malo ne preostrega čilija ter ščep sladkorja. (Vrsto čilija d' Espelette je pri nas težko dobiti. V majhnem mestu in občini Espelette v atlantskih Pirenejih ga pridelajo v precejšnjih količinah. V 16. stoletju so čili iz vrste paprik gorria francoski pomorščaki pripeljali iz Mehike. Sprva so ga uporabljali kot zdravilo, nato pa vedno bolj kot začimbo.)

Zelenjavo pražimo na ne prevroči temperaturi 30–35 minut. Odstranimo lovorov list. Jajca umešamo, jih dodamo zelenjavi in neprestano mešamo, a samo dokler jajca rahlo ne zakrknejo.

Piperado ponudimo z dobrim opečenim kruhom, po okusu natrtim s česnom.

Pa dober tek!