Pravniki in zdrava kmečka pamet
Zdaj že po televiziji govorijo brez zadržkov: Kolikor pravnikov, toliko različnih mnenj. Moje izkušnje z njimi so sploh zabavne. Druga točka 39. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pravi: »Zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izločitev, je dovoljena pritožba.« Pred leti je v moji službi na kulturnem ministrstvu kolegica pravnica izdala tak sklep in v pravnem pouku zapisala, da pritožba ni mogoča. Ko sem jo dobrohotno opozoril na napako, se je name vsul plaz hišnih pravnikov z vodjo pravne službe vred, ki so podprli kolegico, mene pa prepričevali, da stavka ne znam brati v pravi luči. Besen nad njimi, sem se obrnil na enega od tedanjih upravnih inšpektorjev, ki je tudi pisal ta zakon. Po telefonu in nato tudi pisno mi je potrdil, da še znam brati slovenske stavke. Ponosen na zmago, sem njegovo tolmačenje poslal vodstvu hiše, ki je ignoriralo inšpektorjevo pojasnilo in potrdilo stališče hišnih pravnikov. V svojem besu, ker so vsi po vrsti iz mene delali butca, sem se obrnil še na kolega Matevža Krivica, se z njim dogovoril za sestanek, a so mi nato v službi izhod na sestanek prepovedali.
Na te dogodke sem se spomnil zato, ker imam občutek, da se nekaj podobnega zdaj dogaja poslancu Matjažu Hanžku, ki je na seji mandatno-volilne komisije, na kateri so razpravljali o odvzemu mandata Janezu Janši, dejal: »Kadar hočeš nekaj zavlačevati, ustanoviš komisijo ali greš popravljat zakone. Tudi če bomo dobili mnenje še dvajsetih pravnih strokovnjakov, ne bo nič drugače. Eni bodo govorili tako, drugi drugače, zato bo še večja zmešnjava. Poslanci moramo prevzeti odgovornost in reči: ali sem za to, da je v državnem zboru nekdo, ki je kaznovan zaradi korupcije, ali ne. Ne glede na mnenje naslednje množice pravnih strokovnjakov.« Hanžek se je čudil logiki, da mandat poslancu, ki je bil obsojen po nastopu funkcije, preneha, tistemu, ki je bil obsojen pred nastopom mandata, pa ne. Seveda je bil v svojih komentarjih osamljen. Mandatno-volilna komisija si je že pred sejo pridobila mnenje državnozborske zakonodajno-pravne službe, a se nato še vedno ni znala odločiti in je sklenila, da je treba pridobiti še dodatna pravna mnenja. Še posebej hudo pri tem je to, da je tokrat med poslanci rekordno število pravnikov. Teh je kar 12 oziroma 13 odstotkov vseh poslancev.
Ker kaže, da je v Sloveniji še filozofija bolj eksaktna veda od našega prava, nam, laikom, ne preostane drugega, kot da začnemo razmišljati z lastno glavo in se po pomoč zatečemo k zdravi kmečki pameti. Logika te je naslednja: Če je med pogoji za uradniška delovna mesta nekaznovanost, potem verjetno nekaj takega velja tudi za poslance, toliko bolj, ker bi zdaj Janez Janša teoretično lahko postal tudi član vlade in jo celo vodil. Razen seveda, če Slovenija ni padla že tako globoko, da morajo imeti tudi kaznovani svoje predstavnike v parlamentu. Navsezadnje je v zaporu res kar lepo število bivših politikov in gospodarstvenikov, ki so nam skupaj pomagali zavoziti državo.