Odprli obnovljeno kostnico

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kranj / torek, 24. junij 2014 / 09:16

Pod nebom poletne muzejske noči so v soboto ob župni cerkvi v Kranju odprli obnovljeno kostnico, enega najpomembnejših arheoloških spomenikov pri nas.

Kranj – Pred zastekljenim paviljonom in novim vhodom v kostnico se je zbralo precejšnje število pohodnikov, med njimi v igralski podobi tudi znani prebivalci Kranja iz preteklosti: pesnik France Prešeren, tokrat z Julijo, fotograf Janez Puhar in skupaj s soprogo Anton Zois, sin botanika Karla in nečak Žige Zoisa. Anton je zbranim spregovoril o slavnih prednikih, rodbini brdskih graščakov Egkov, ki so v 15. stoletju obnovili in prezidali kostniško kapelo in v njej kasneje našli tudi večni mir. Zgodovina tega za Kranj in Slovenijo pomembnega arheološkega spomenika pa je še daljša. Začetki pokopavanja ob cerkvi sv. Kancijana segajo v 7. stoletje, ko je na tem mestu stala starokrščanska cerkev s krstilnico. Poznavalec zgodnjega krščanstva na Kranjskem dr. Milan Sagadin obnovljeni kostnici pripisuje dvojen pomen. »Nekaj povsem drugega kot nekdanji kovinski pokrov je estetsko dovršen in sodobno oblikovan steklen paviljon nad vhodom v kostnico, ki že od daleč vzbudi zanimanje obiskovalca,« je prepričan Sagadin. »Pomembne pa so tudi okenske odprtine v tlaku, ki opozarjajo na najpomembnejši objekt kompleksa, to je osmerokotna krstilnica z apsido, povezana s temelji cerkve, ki opozarja na tisto, kar je za Kranj najpomembnejše.

Ta zgodnjekrščanska cerkev opozarja na pomen naselbine. Skupaj z najdbami zadnjih let v Lajhu in Knedlovem vrtu Kranj vse bolj pridobiva pomen kot nižinski poznoantični center, ki je bil dokaj obsežen in je »preživel« čas preseljevanja ljudstev ter obstal tudi, ko so tu začeli pokopavati stari Slovani.« V Kranju je več staroslovanskih grobov kot v vsej Sloveniji skupaj. Vse to govori o kontinuirani poselitvi Kranja, središča kneževine Carniole, torej tudi središča prve slovenske države.

Kot je povedala ddr. Verena Vidrih Perko iz Gorenjskega muzeja, ki bo skrbnik kostnice, je kostnica rezultat dela arheologov in antropologov pod vodstvom Andreja Valiča, ki so v sedemdesetih letih odkrivali ta prostor, v obnovljeni paviljon pa so postavili tudi štiri informativne panoje ter maketo krstilnice, ki je izdelana po Valičevem osnutku iz leta 1972. Kostnica je bila kot arheološki spomenik urejena leta 1981, ko so vanjo prenesli skelete po zaključku izkopavanj na grobišču okrog župnijske cerkve. Obnova je stala dvesto tisoč evrov, pri čemer je 85 odstotkov evropskih sredstev, preostalo pa je prispevala Mestna občina Kranj.