Deset tisočakov za popravila

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Žirovnica / ponedeljek, 7. april 2014 / 09:03

Država bo z aneksom k pogodbi o upravljanju za najnujnejša investicijsko-vzdrževalna dela v Prešernovi in Finžgarjevi rojstni hiši letno namenjala deset tisoč evrov.

Žirovnica – Zavod za turizem in kulturo Žirovnica bo tudi naslednja štiri leta upravljal Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

Kot je povedala direktorica zavoda Maja Zupan, so z ministrstvom za kulturo o tem podpisali aneks k osnov­ni pogodbi o upravljanju iz leta 2010. »Ministrstvo je zadovoljno z našim upravljanjem in je bilo pripravljeno skleniti aneks o podaljšanju pogodbe o zakupu in vodenju Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše, ki sta sicer v državni lasti,« je povedala Zupanova. Upravljanje obeh hiš je za zavod pomembna naloga, a hkrati pomeni velik zalogaj, saj vseskozi primanjkuje denarja. Država je za najnujnejša investicijsko-vzdrževalna dela v zadnjih letih namenjala med 10 in 20 tisoč evri letno, vselej na posamične prošnje zavoda. Z letos sklenjenim aneksom pa bo, upajo na zavodu, nekoliko lažje, saj je država letno zagotovila 10 tisoč evrov za nujna po­pravila obeh hiš. Po besedah Maje Zupan bodo tako letos v Prešernovi rojstni hiši poskrbeli za odmero severne meje ter popravilo strehe na sanitarijah in ograj na severni in zahodni strani. Zelo si želijo uvesti tudi videonadzor v trgovinici v sami hiši. V Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah pa je najpomembnejša sanacija kozolca, potrebno pa bi bilo namestiti tudi snegolove na streho same hiše. »Vsa dela bomo skušali opraviti poleti, ko je obisk najmanjši, saj zaradi počitnic ni šolskih skupin,« je povedala Zupanova. Obisk obeh spominskih hiš se sicer zadnja leta nekoliko zmanjšuje, saj se tudi tu odraža splošna gospodarska kriza. V šolskih skupinah je manj otrok, saj nekateri starši ne morejo pokrivati stroškov kulturnega dne, prav tako je manj upokojenskih izletov.

Delovanje zavoda financira Občina Žirovnica, del sredstev pa mora zavod s štirimi zaposlenimi ustvariti na trgu; tako morajo plači dveh oskrbnikov spominskih hiš pokrivati sami z vstopninami. Lastne prihodke skušajo ustvariti z različnimi produkti, eden je V zibelki slovenske kulture in čebelarstva, prizadevajo pa si organizirati tudi dogodke, ki so odmevni na nacionalni ravni. Tako ob letošnji 170-letnici Zdravljice ob podpori vseh gorenjskih muzejev ministrstvu predlagajo izvedbo Tedna Zdravljice v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki bodo konec septembra.