Puhar pri Prešernu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 31. marec 2014 / 09:19

V Prešernovi hiši je na ogled dokumentarna razstava ob dvestoti obletnici rojstva fotografa in izumitelja Janeza Puharja (1814–1864).

Kranj – O dogodkih in razstavah ob dvestoti obletnici Puharjevega rojstva smo v zadnjem mesecu in pol že pisali. Tokrat predstavljamo dokumentarno razstavo o velikem rojaku, ki je od četrtka na ogled v Galeriji Prešernove hiše. Na dokumentarni razstavi sta predstavljena življenje in delo Janeza Puharja, pouči nas o njegovih prizadevanjih za javno priznanje izuma postopka fotografiranja na steklo, v zaključnem delu razstave pa razmišljamo tudi o njegovi dediščini, ki jo je zapustil v svetovno zgodovino fotografije.

»Razstavo sem pripravil s pomočjo različnih dokumentov, časopisnih člankov, listin, objav tistih, ki so raziskovali Puharjevo življenje in njegovo delovanje na področju fotografije. Doslej znanih ohranjenih njegovih fotografij je namreč le šest,« je povedal avtor razstave ddr. Damir Globočnik iz Gorenjskega muzeja. Tako recimo izvemo, da ga je za kemijo navdušil profesor Janez Kersnik, oče pisatelja Janka Kersnika, in da je v duhovniški poklic vstopil na željo matere. Čeprav so prve izjave o Puharjevih fotografskih izumih sledile že v letih 1841 in 1842, je bila njegova pot do priznanja postopka zelo dolga. Čeprav je dokazal svoje prvenstvo, ga je s prijavo patenta za podoben izum leta 1847 prehitel Francoz Abel Niepce, ki v večini svetov­ne literature še veno velja za izumitelja fotografije na steklo. Kljub zamudi je Puhar v petdesetih letih 19. stoletja kot fotograf iz avstrijskega cesarstva s svojimi fotografijami na steklu sodeloval na razstavah v Londonu, New Yorku in Parizu. Poleg reprodukcij njegovih slik v originalni velikosti so v drugi sobi na ogled tudi povečave, kjer je mogoče najti tudi kakšne posebnosti na njih. Globočnik predstavlja tudi nekaj Puharjevih risb in svetlopisov na papirju ter njegove pesmi, ki jih je pisal ob različnih priložnostih. Bil je namreč tudi likovno nadarjen in literarno izobražen.

Vsekakor zanimiv del razstave je tudi Camera obscura velikanka, ki so jo v čast Puharju pripravili v Kulturnem društvu Franca Jelovška v Mengšu. »Gre za zametek kasnejšega fotoaparata, velikansko »fotokamero« po obsegu preko dveh metrov po širini, dolžini in višini. Skozi ustrezno odprtino se projicira zrcalno obrnjena slika na zaslon. Camera je zgrajena tako, da je omogočen ogled projekcije v kameri,« je povedal Globočnik, eden njenih soavtorjev Peter Škrlep pa je še dodal, da bodo kamero na zunanji strani opremili s podatki o razvoju fotografije v svetu s poudarkom na Puharjevem izumu. »Objekt je prenosen, zato ga bomo po Mengšu, sedaj Kranju, predstavili še v krajih, kjer je deloval Puhar, na Bledu, v Cerkljah, Metliki …«

Razstavo bodo še letos selili v Ljubljano, v Kranju pa je v pripravi še razstava z delovnim naslovom Zgodovina fotografije v Kranju, na kateri bodo predstavljeni fotografi z območja Kranja od Puharja do sodobnih avtorjev.