Dr. Mariana Rebernik, direktorica podjetja Atotech Podnart / Foto: Gorazd Kavčič

Dobiček so lani potrojili

Kljub velikim investicijam v novo čistilno napravo, proizvodno dvorano, laboratorij in skladiščne prostore je podjetje Atotech iz Podnarta lani celo potrojil čisti dobiček.

»Na uspešnost vpliva tudi »zdrava politika« celotne družbe Atotech, ki veliko energije vlaga v razvoj novih izdelkov in poskuša biti vsaj korak pred drugimi. Samo lani smo v proizvodnjo uvedli 56 novih izdelkov, na trg pa 28. Kupcem smo uspešno predstavili celo kopico novih izdelkov, s številnimi nam je uspelo razviti tudi partnerske odnose. To pa ni enostavno. Da na primer v avtomobilski industriji dobiš potrditev, dovoljenje, da uvedeš nov izdelek, lahko traja tudi do dve leti.«

Podnart – Prihodke so lani v primerjavi z letom poprej povečali za skoraj dva milijona evrov, na 18,4 milijona. Pri čistem dobičku so bili še uspešnejši, saj so ga s predlanskih 197 tisoč lani povečali na 722 tisoč evrov. Letos pričakujejo vsaj 14-odstotno rast prodaje. »Uspeha ne pripisujem samo dejstvu, da smo orientirani na tuje trge. Jasno je, da je za nas slovenski trg premajhen. A prednost tujih trgov ni le njihova velikost. Zato, ker smo prisotni na vseh tujih trgih, imamo bistveno širšo paleto proizvodov, kot bi jih potrebovali na slovenskem in nekdanjem jugo­slovanskem trgu. Posledično to pomeni tudi več znanja pa seveda zmanj­šanje fiksnih stroškov na enoto proizvoda,« pojasnjuje direktorica podjetja dr. Mariana Rebernik in dodaja, da so te izjemne rezultate začeli dosegati, ko so začeli polno izkoriščati nove zmogljivosti, v katere so vlagali leta 2011, ko so pridobili nove proizvodne in skladiščne prostore ter nov laboratorij. S to petmilijonsko naložbo so zmogljivosti s prejšnjih 12 tisoč ton povečali na 20 tisoč ton letno.

Njihovi izdelki so naprodaj na vseh svetovnih trgih, kupci pa so iz avtomobilske, kovinskopredelovalne, pohištvene in sanitarne industrije ter industrije tiskanih vezij. »Na uspešnost vpliva tudi »zdrava politika« celotne družbe Atotech, ki veliko energije vlaga v razvoj novih izdelkov in poskuša biti vsaj korak pred drugimi. Samo lani smo v proizvodnjo uvedli 56 novih izdelkov, na trg pa 28. Kupcem smo uspešno predstavili celo kopico novih izdelkov, s številnimi nam je uspelo razviti tudi partnerske odnose. To pa ni enostavno. Da na primer v avtomobilski industriji dobiš potrditev, dovoljenje, da uvedeš nov izdelek, lahko traja tudi do dve leti.«

Vsi novi izdelki so deklarirani kot izdelki zelene tehnologije, kar pomeni, da izpolnjujejo zahteve po zmanjšanem obremenjevanju okolja in prijaznejšem delu z njimi pri uporabi v proizvodnji. Začeli so vstopati tudi v gradbeništvo. »Hrvaški kupec je z uporabo naših izdelkov pridobil tri certifikate kakovosti. Zaradi njih računamo, da bomo laže pridobili še druge kupce,« je optimistična Rebernikova.

In ne nazadnje, pravi, je razlog za uspešnost tudi razumna politika zaslužkov. »V Atotechu vodilni nimamo astronomsko visokih plač. Niso nas naredili nenasitnih, dali pa so nam vedeti, da opazijo uspeh in ga nagradijo na način, da smo motivirani za nadaljnje dobro delo. Moji šefi si ne kupujejo jaht in tudi sama imam plačo, ki je v sorazmerju s plačami mojih sodelavcev. Povprečna plača v našem podjetju pa je 1744 evrov, kar je 210 evrov več, kot je slovensko povprečje. Ob tem sem ponosna, da naši računi niti enkrat nismo bili blokirani in da se nikoli še ni zgodilo, da delavci ne bi dobili plač.«

Naložbeno dejavnost v podjetju nadgrajujejo s projektom nove čistilne naprave, za katero namenjajo več kot milijon evrov. Z njo bodo nadgradili postopke čiščenja odpadne vode s tako imenovanimi naprednimi oksidacijskimi postopki, ki skupaj z ločenim zbiranjem odpadne vode na izvoru v proizvodnji in poznejšim čiščenjem zagotavlja predpisane emisijske vrednosti.

Letos želijo povečati zdaj manj kot desetodstotni evropski tržni delež na področju programa priprave površine pred lakiranjem, ki ga na trg uvajajo že dve leti. S tehnologijo želijo zlasti prodreti v gradbeništvo, belo tehniko in lakirnice različnih kovinskih predmetov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 16. september 2019 / 16:38

Zgodba kranjske sivke

V čebelarskem domu v Brodeh so ob izteku projekta Med-o-vita odprli čebelarsko zbirko, dislocirano enoto Loškega muzeja.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...