
Kuhinja za Stripburger & co.
V Mestni knjižnici Kranj sta se v okviru striparskih večerov predstavila stripovski avtor Marko Kociper in neutrudna »šefica« Stripburgerja Katerina Mirović.
Kranj – Marko Kociper, po rodu iz Železnikov, je stripovski avtor in ilustrator, prvega gosta predstavi voditelj pogovora Zoran Smiljanić, omenjeni Kociper pa doda, češ doma sem pa gospodinja, iz česar bi se dalo razbrati odličnega kuharja. S Katerino Mirović, varuhinjo slovenske stripovske alternative, namreč živita v istem gospodinjstvu. »Za isti denar smo tako namesto enega dobili dva,« je ob tem še duhovit Smiljanić, stripovski stanovski kolega. Marko ima precej nenavaden življenjepis. Če je velika večina striparjev izšla iz valilnice stripa, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, je sam na »oblikovni« kaj hitro odnehal in se prešolal na kovinarsko šolo v domu bližjo Škofjo Loko. »Prezgodaj sem moral od doma, na živce mi je šla matematika, predvsem pa me je dajalo domotožje, saj nisem imel ob sebi nobenega prijatelja iz domačih krajev,« razloži Kociper in doda, da v teh letih, razen tehničnih risb sošolcem, ni risal. Po delu v Iskri (današnjem Domelu) ga je pot kasneje vodila v Koper, kjer je nekaj let sodeloval z legendarnim Markom Brecljem v njegovem MKC-ju. Preboj v reviji Mladina (ki poleg Stripburgerja edina pri nas goji strip) ga je takrat popeljal v »poklic«, ki ga sicer opravlja še danes, a je kot ugotavlja »stripovska« vse slabša … V zadnjih letih je objavljal v reviji Polet, Ločani se boste spomnili tudi njegovih duhovitih stripovskih uvodov v Ločanki, a žal v medijih vse pogosteje zmanjkuje prostora za sedmo umetnost. »Kociper je v svojih stripih provokativen, seksualno ekspliciten, udaren …,« ga povzdigne Smiljanić, Marko pa skromen v besedi, a bogat v stripu poudari, da je predvsem znal gledati okrog sebe in poslušati starejše. Tako so nastali stripi z zgodbami iz lokalnega okolja Selške doline, tisti o učitelju pa o vagonu strasti in duhovniku … Zagrešil je številne angažirane, satirične, trde, ostre, surove, sočne in žmohtne stripe, ki pa niso brez kančka poetike. Pogosto riše stripe po zgodbah Vinka Möderndorferja (Podgana, Dika, Deveta soba, Sveta jeza) in Andreja Rozmana – Roze (Strip je že vredu mama), odličen pa je tudi v daljših zgodbah ali serijah, v katerih pride do izraza avtorjev smisel za oblikovanje karakterjev, ki skozi zgodbo bralcu dobesedno zlezejo pod kožo. Njegova življenjska sopotnica Katerina Mirović, vsestranska kulturna animatorka, kustosinja, producentka in urednica, je odgovorna za številne umetniške skupine, dogodke in publikacije. Je umetniški vodja avtorske multimedijske skupine Strip Core, soustanoviteljica in članica uredništva revije Stripburger, soustanoviteljica festivala Svetlobna gverila, urednica stripovskih zbirk Republika Strip, Ambasada Strip in O. Samo v zadnjih treh letih je realizirala prek sto umetniških projektov. Tudi mednarodnih, pravkar se je vrnila iz Leipziga. »Na začetku devetdesetih smo želeli imeti alternativni umetniški fanzin, zbrali smo besedila, fotografije, stripe, grafike, a preden nam je uspelo zbrati še denar, so besedila zastarala, pa smo potem v glavnem objavili vizualne vsebine,« se Katerina spominja začetkov, danes pa v različnih edicijah Stripburgerja združuje tako domača kot tuja avtorska imena.
Kociper poleg kakšne ribiške trofeje obljublja tudi drugo in tretje nadaljevanje stripovskega albuma Jazbec, Katerina za prihodnji teden v Kranju pripravlja razstavo, še to pomlad pa bo izšla posebna številka Stripburgerja na temo radio. Ona objavi njegove stripe, ker so dobri, on ceni njene provokativne ideje. Smiljanić pa bi tudi kaj narisal za Stripburger.