Sosedje in prijatelji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / sobota, 15. februar 2014 / 23:23

Hiša je vredna toliko, kolikor so vredni njeni sosedje, je večkrat poudaril župan občine Jezersko Jure Markič ob posledicah vremenskih dogodkov, ki so Jezersko in dolino Kokre odrezali od sveta. Od obeh sosed, občine Preddvor na naši in Železne Kaple na avstrijski strani so bili Jezerjani v teh dneh nenehno deležni pomoči. V preddvorski so se tudi sami borili s posledicami žledoloma na območju vasi Kokra, kjer veliko ljudi živi na odmaknjenih kmetijah. Če se bo dalo oceniti škodo, ki jo je napravila vremenska ujma, in stroške, ki so jih zaradi njenih posledic imeli posamezniki in občine na prizadetih območjih, pa se ne da izmeriti vrednosti sosedske in prijateljske pomoči, ki je neugodno vremensko zgodbo spremljala od prvega dne. Ta je neprecenljiva.

Župani, vodstva civilne za­ščite in drugi, ki so v minulih dneh vodili in koordinirali akcije za kolikor toliko normalno življenje ljudi v izrednih razmerah, so ob vsaki priložnosti izrekali zahvalo zaslužnim in solidarnim. Med njimi so gasilci, ki so bili več kot teden dni na terenu od zore do mraka, na začetku pa tudi v nočnih urah. Z motornimi žagami so se prek podrtega drevja prebijali do domačij, jih oskrbovali z agregati in gorivom zanje v času, ko je bilo več sto gospodinjstev zaradi poškodovanih daljnovodov brez elektrike, spremljali vojaška vozila, pomagali, kjer se je dalo. V Preddvoru so aktivirali prostovoljce Rdečega križa in planince, na Jezerskem alpiniste in gorske reševalce, pa najbrž smo v tej mreži solidarnosti pozabili še koga, vrednega omembe in zahvale. Tudi delavci elektro podjetja, policisti in vojaki, ki so za svoje delo sicer plačani, so v teh dneh storili več, kot je njihova poklicna dolžnost. Če so se ponekod po Sloveniji pritoževali nad poznim odzivom vojske na izredne razmere, pa za Jezersko in Preddvor to ne velja, saj je bila aktivirana takoj, ko se je izkazalo, da domače intervencijske ekipe ne bodo zmogle obvladovati razmer na več kot teden dni za običajni promet neprevozni regionalni cesti. Ne gre prezreti tudi mnogih posameznikov, ki se jim je pomoč bližnjim v stiski zdela samoumevna. Tako kot gospe, ki ima na Jezerskem kmečki turizem in je tam gostila družini, ki sta bili zaradi nevarnosti začasno izseljeni iz svojih domov. Ali gospodinjam, ki so vse dni aktivnim gasilcem skuhale čaj in postregle s kakim priboljškom. Ali še enim do­brim sosedom, Rdečemu križu Milje–Visoko–Luže, ki je preddvorskim gasilcem pripeljalo hrano in pijačo. Vseh zgodb ne poznamo in jih ne moremo zapisati. Solidarnost, ki se je znova izkazala ob nesreči, pa bo zagotovo dolgo ostala zapisana v zavesti ljudi, ki so bili v težkih dneh deležni pomoči.