Milena in Stane z vrečama ajdove in prosene kaše

Ekološko na Sorškem polju

Na kmetiji Pr' Ukovih so se lani kot prvi na Sorškem polju odločili za ekološko kmetovanje. Kmetujejo po biodinamični metodi.

Stane Jamnik: »Kmetovanje po biodinamični metodi je postalo naš način življenja. Velikega zaslužka pri tem ni, a vsaj vemo, kaj jemo.«

Podreča – Medtem ko je Sorško polje znano po intenzivni pridelavi, predvsem koruze za siliranje, žit in krompirja, so se Pr' Ukovih na Podreči, kjer gospodarita Stane in Milena Jamnik, odločili, da se iz konvencionalnega preusmerijo v ekološko kmetovanje – natančneje v kmetovanje po biodinamični metodi, ki upošteva ekološka pravila in tudi zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Nad takšnim načinom kmetovanja so se navdušili v Društvu Ajda Vrzdenec, njihov mentor je Boris Tavčar iz Valburge, k pridelavi, ki je okolju in potrošnikom bolj prijazna, pa jih je spodbudilo tudi Društvo Sorško polje. V ekološki kontroli so od lani, med zahtevami, ki jih morajo izpolniti, je tudi ureditev izpusta za goveda.

Ukova kmetija, ki obsega šest hektarjev kmetijskih zemljišč in štiri hektarje gozda, je bila nekdaj tipična poljedelsko-govedorejska. Pridelovali so krompir, v najboljših časih so ga imeli tri hektarje, in redili do petdeset goved, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so zgradili tudi nov hlev. Zdaj kmetujejo le še bolj ljubiteljsko, redijo štiri krave in šest telet, ter po biodinamični metodi pridelujejo žita in zelenjavo, letos bodo zaradi povpraševanja kupcev pridelovali tudi nekaj več krompirja. V ponudbi imajo ajdovo in proseno kašo, rženo, pirino moko in ajdovo moko, pirin rižek, korenje, rdečo peso, letos bo tudi krompir. Prodajajo doma, na kmetiji, in na tržnici v Medvodah. Kupci prihajajo tudi od daleč – celo iz Kopra, Novega mesta, iz Velenja, med njimi je veliko izobraženih, ki se zavedajo pomena zdrave hrane.

»Kmetovanje po biodinamični metodi je postalo naš način življenja. Velikega zaslužka pri tem ni, a vsaj vemo, kaj jemo. Naš cilj je pridelovanje zdrave hrane in varovanje okolja,« pravi Stane in doda, da za pridelovanje ne uporabljajo razkuženih semen, mineralnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih pripravkov. Osnova biodinamike so ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje ter ustrezni čaji in pripravki za zaščito rastlin. V pridelavi uporabljajo kompostne pripravke iz baldrijana, regrata, hrastovega lubja, koprive, kamilice in rmana, pripravke za škropljenje – gnoj iz roga, kremen iz roga, pripravek iz kravjega gnoja po metodi Marije Thun, pri čemer kravjekom dodajajo bazaltni pesek, baldrijan in jajčne lupine ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Nesreče

Vsak dan delovna nesreča Koroška Bela - V jeseniškem Acroniju so imeli v prvi polovici minulega tedna kar tri delovne nesreče. V...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Vrtičkarsko živahna jesen

Pridelke z vrta spravljamo le v lepem vremenu, saj morajo biti vrtnine suhe. Če želimo, da bo spomladi vrt oživel v barvah narcis, zvončkov, tulipanov ..., je zdaj čas za sajenje čebulnic.

Komenda / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Zgodbe komendskih dreves

V sredo so v Komendi odprli učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves.

Šenčur / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Gasilski državni podprvaki iz Trboj

Kranj – Prejšnjo soboto je bilo v Gorici pri Slivnici 20. državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi mladinci in pionirji iz PGD Trboje. V kategoriji mladi...

Kranj / sreda, 27. september 2017 / 18:45

Tlake v mestu bodo prenovili

Kranj – »Tlaki na Maistrovem trgu v Kranju so ponekod odstopljeni, nekatere plošče so odkrušene in predvsem pozimi predstavljajo nevarno podlago za pešce. Razlogi za to so različni, od podvrženosti...

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:44

Po čem večno hrepenimo

»Najhujša bolezen na svetu ni gobavost ali tuberkuloza, temveč zavrženost, zapuščenost in pozabljenost. Največja revščina ni živeti s praznim želodcem, temveč to, da od nikogar nisi ljubljen in zaž...