Milena in Stane z vrečama ajdove in prosene kaše

Ekološko na Sorškem polju

Na kmetiji Pr' Ukovih so se lani kot prvi na Sorškem polju odločili za ekološko kmetovanje. Kmetujejo po biodinamični metodi.

Stane Jamnik: »Kmetovanje po biodinamični metodi je postalo naš način življenja. Velikega zaslužka pri tem ni, a vsaj vemo, kaj jemo.«

Podreča – Medtem ko je Sorško polje znano po intenzivni pridelavi, predvsem koruze za siliranje, žit in krompirja, so se Pr' Ukovih na Podreči, kjer gospodarita Stane in Milena Jamnik, odločili, da se iz konvencionalnega preusmerijo v ekološko kmetovanje – natančneje v kmetovanje po biodinamični metodi, ki upošteva ekološka pravila in tudi zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Nad takšnim načinom kmetovanja so se navdušili v Društvu Ajda Vrzdenec, njihov mentor je Boris Tavčar iz Valburge, k pridelavi, ki je okolju in potrošnikom bolj prijazna, pa jih je spodbudilo tudi Društvo Sorško polje. V ekološki kontroli so od lani, med zahtevami, ki jih morajo izpolniti, je tudi ureditev izpusta za goveda.

Ukova kmetija, ki obsega šest hektarjev kmetijskih zemljišč in štiri hektarje gozda, je bila nekdaj tipična poljedelsko-govedorejska. Pridelovali so krompir, v najboljših časih so ga imeli tri hektarje, in redili do petdeset goved, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so zgradili tudi nov hlev. Zdaj kmetujejo le še bolj ljubiteljsko, redijo štiri krave in šest telet, ter po biodinamični metodi pridelujejo žita in zelenjavo, letos bodo zaradi povpraševanja kupcev pridelovali tudi nekaj več krompirja. V ponudbi imajo ajdovo in proseno kašo, rženo, pirino moko in ajdovo moko, pirin rižek, korenje, rdečo peso, letos bo tudi krompir. Prodajajo doma, na kmetiji, in na tržnici v Medvodah. Kupci prihajajo tudi od daleč – celo iz Kopra, Novega mesta, iz Velenja, med njimi je veliko izobraženih, ki se zavedajo pomena zdrave hrane.

»Kmetovanje po biodinamični metodi je postalo naš način življenja. Velikega zaslužka pri tem ni, a vsaj vemo, kaj jemo. Naš cilj je pridelovanje zdrave hrane in varovanje okolja,« pravi Stane in doda, da za pridelovanje ne uporabljajo razkuženih semen, mineralnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih pripravkov. Osnova biodinamike so ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje ter ustrezni čaji in pripravki za zaščito rastlin. V pridelavi uporabljajo kompostne pripravke iz baldrijana, regrata, hrastovega lubja, koprive, kamilice in rmana, pripravke za škropljenje – gnoj iz roga, kremen iz roga, pripravek iz kravjega gnoja po metodi Marije Thun, pri čemer kravjekom dodajajo bazaltni pesek, baldrijan in jajčne lupine ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 16. marec 2019 / 09:56

Voznik je bil utrujen

Jesenice – V ponedeljek zjutraj je voznik na avtocesti zaradi utrujenosti trčil v odbojno ograjo, z vozilom, v katerem sta bila še dva potnika, pa je pristal na travnati brežini za ograjo. Edini pr...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

V slovo: Jože Bogataj

V soboto, 15. septembra, smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od Jožeta Bogataja iz Britofa, dolgoletnega člana Društva upokojencev Predoslje. Rodil se je 4. aprila 1940 v št...

Prosti čas / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Dva odhoda v enem tednu

Minuli teden sta Kmetijo zapustila dva člana družine. Najprej Dejan, ker je zbolel, v soboto pa Magda, ki je izgubila dvoboj na moč.

Kranj / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Otroci so se spopadli z ognjem

V vrtcu Ostržek na Golniku so v soboto pripravili prav poseben dan, posvečen gasilcem in požarni varnosti.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Kostanjev piknik v Čebelici

V enoti Kranjskega vrtca Čebelica so imeli minulo sredo tradicionalni Kostanjev piknik.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...