Marija Kalan

Teloh cveti in čebele letajo

Posledice nenavadno tople zime (brez snežne odeje) občutijo tudi kmetje, čebelarji in sadjarji. Ozimni posevki prezimujejo v neugodnih razmerah, čebele vzletajo iz panjev in zmanjšujejo zaloge hrane, sadjarji opozarjajo na pretirano razmnožitev voluharja in miši.

V agenciji za okolje opozarjajo, da so ozimni posevki zaradi previsokih (nočnih) temperatur manj odporni za preživetje v zimskih razmerah. Če bo ohladitev postopna, se bodo prilagodili na mraz, ob močni in nenadni ohladitvi pa so lahko ogroženi. Dodatno nevarnost predstavlja tudi pomanjkanje snega. Če snežne odeje tudi v prihodnje ne bo, bodo posevki izpostavljeni temperaturnemu nihanju in s tem tudi poškodbam. Obilna založenost tal z vodo in splošna oslabelost rastlin pod snežno odejo pa lahko ustvarita ugodne pogoje za pojav snežne plesni, ki močno poškoduje posevke.

Iz Primorske poročajo o prvih cvetovih rožmarina in nekaterih drugih okrasnih rastlin. V notranjosti države cvetijo tudi telohi in trobentice, leska že podaljšuje mačice.

Kranj – »Letošnja zima v vseh pogledih odstopa od pričakovanj in povprečij,« ugotavljajo v agenciji za okolje in dodajajo, da bi že od pozne jeseni lahko na prste prešteli dneve, ko so bile temperature zraka pod povprečjem obdobja 1971–2000. Med 20. oktobrom in 20. novembrom je povprečna temperatura zraka presegala dolgoletno povprečje od dva do osem stopinj Celzija, v zadnji desetih dneh decembra od sedem do osem stopinj in v prvi dekadi januarja od pet do sedem stopinj. Vmesne ohladitve so trajale kratek čas in le izjemoma so temperature padle pod minus deset stopinj.

Nenavadno topla zima brez snežne odeje ne povzroča skrbi le žičničarjem in turističnim delavcem, ampak tudi kmetom, čebelarjem in sadjarjem. »Ozimna žita sedanje razmere še kar dobro prenašajo, le ponekod je zlasti zgodaj posejani ozimni ječmen že precej razraščen in morda tudi bolj rumen. Rumen je zato, ker ga razmere silijo v rast, a je zaradi kratkega dne osvetlitve še premalo in tudi temperature so prenizke, da bi lahko dobil zeleno barvo, kakršne smo vajeni spomladi. V pogojih vlage in visokih temperatur so tudi dobre možnosti za razvoj bolezni, med drugim za ječmenovo mrežasto pegavost, ki so jo ponekod že opazili,« « opozarja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki pridelovalcem priporoča spomladi (po osušitvi tal) česanje žit. S tem bodo razrahljali zbito površje in dobro vplivali na rast koreninskega sistema, hkrati pa bodo tudi odstranili obolele, suhe liste, slabe rastline in plevel, ki se je razvil prek zime. Česanje bo koristno tudi za travnike, še zlasti za tiste s slabo travno rušo, na katerih se zaradi vlage in visokih temperatur lahko bolj kot običajno razvijejo mahovi, ki neugodno vplivajo na sestavo ruše in tudi na pridelek krme.

»Januar je čas počitka za čebele, okoli čebelnjakov bi morala biti mir in tišina, a neobičajno toplo vreme sili čebele k izletanju iz panjev in s tem tudi k večji potrošnji hrane. Čebelarji naj zato preverijo stanje zalog hrane v čebeljih družinah, pri tem pa naj tistim družinam, ki jim primanjkuje hrane, dodajo rezervne medene sate s cvetnim prahom,« svetuje Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja v Čebelarski zvezi Slovenije, in poudarja, da se bodo čebele znašle v hudih težavah, če se bo na hitro ohladilo na minus deset stopinj Celzija ali še bolj.

»Sadno drevje zaenkrat še miruje, a če se bo toplo vreme nadaljevalo, se bo prebudilo in začelo brsteti, s tem pa bo nastala velika nevarnost pozebe,« pravi Tatjana Zupan, vodja zadružnega sadovnjaka Resje v Podvinu, in dodaja, da mila zima dobro vpliva na razmnožitev voluharjev in miši. Že lani so se močno razmnožili in jim povzročili precej škode, letos bo še huje, če ne bo nizkih temperatur in naravne selekcije. V vsakem slabem je vedno tudi kaj dobrega, sadjarji ugodno vreme izkoriščajo za delo v sadovnjaku. Drevje so že začeli obrezovati, pri tem pa dajejo prednost sortam, ki so odpornejše na mraz.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 23. januar 2009 / 07:00

Omejitve obiskov v bolnišnicah

Ljubljana - Zaradi povečanega števila obolelih s črevesnimi okužbami, gripo in drugimi okužbami dihal so omejili, na nekaterih oddelkih pa celo prepovedali obiske v ljubljanskem Kliničnem...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 25. februar 2016 / 15:22

Razmejitve v času

Preprosto povedano – živeti sedaj. Nekatere ljudi zanese v sanjarjenje. Ure in ure so sposobni sanjariti, kako bi bilo, če bi bilo, in kdaj bo tako. Dokler nas to ne ovira pri opravljanju dnevnih o...

Razvedrilo / četrtek, 25. februar 2016 / 15:22

Sto let Nabrnikove Mance

Marijana Rogelj, po domače Nabrnikova Manca, iz Potoč pri Preddvoru je v nedeljo, 21. februarja 2016, dopolnila častitljivih sto let.

Gospodarstvo / četrtek, 25. februar 2016 / 15:21

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Rekreacija / četrtek, 25. februar 2016 / 15:18

Mamuti potujejo v Kanado

Hokejski veterani iz kranjske ekipe HK Mamut bodo aprila zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu veteranov v kanadskem Windsorju, v ekipi pa bo tudi nekdanja hokejistka ženske lige NHL v Kanadi Ves...

Rekreacija / četrtek, 25. februar 2016 / 15:17

Nazaj v »kvihtalnice«

Pozimi ni moč srečati ptic in starih ljudi. V redu, sem in tja vidiš kako vrano, ki sameva na goli zamrznjeni veji in se dere, da bi vedeli, da še živi. In če si zgoden, boš pri cerkvi sre...