Veliko dela za lastnike: predlani žledolom, lani čezmerna razmnožitev lubadarja ... / Foto: Tina Dokl

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali in pospravili 70 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglastih dreves in 37 odstotkov poškodovanih listavcev.

Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lastniki gozdov v Sloveniji lani posekali nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je približno toliko kot leto prej. Skupna količina posekanega lesa je predstavljala 95 odstotkov možnega letnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, in 70 odstotkov letnega prirastka lesa. Posek je bil v zadnjih dveh letih za dobra dva milijona kubičnih metrov večji kot v predhodnih treh letih (2011, 2012 in 2013), glavna razloga za povišanje pa sta bila predlanski žledolom, lani pa še pretirana razmnožitev lubadarja, ki uničuje predvsem smreko. Lubadar je po podatkih zavoda lani napadel 2,15 milijona kubičnih metrov dreves, lastniki so jih do konca leta posekali 1,8 milijona »kubikov«. Količina drevja, ki ga je bilo treba posekati zaradi lubadarja, je presegla vse dosedanje letne količine v zadnjih sedemdesetih letih in je bila tudi trikrat večja kot leta 2005, ko so zabeležili doslej največji napad lubadarja v slovenskih gozdovih. Sanitarni posek, to je posek predvsem zaradi žledoloma in lubadarja, je lani predstavljal kar 65 odstotkov celotnega poseka.

Hitrost sanacije gozdov, ki jih je poškodoval žled, je odvisna predvsem od obsega poškodb, dodatno pa jo ovira razmnožitev lubadarja, ki je največja v najbolj poškodovanih gozdovih. Največ dela pri odpravljanju posledic žledoloma je še v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, sanacija pa je že v glavnem zaključena v enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje. Izkušnje kažejo, da »boj« s smrekovim lubadarjem lahko traja več let; po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je, denimo, trajalo kar pet let, da se je količina napadenega drevja vrnila v normalne letne okvire. Sedanje okoliščine, to je velika količina poškodovane smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja v lanskem letu, mila letošnja zima, velika številčnost lubadarja in omejene možnosti sanacije napadenih sestojev, kažejo na to, da bo napad lubadarja predvidoma zelo obsežen tudi letos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 20. september 2013 / 12:05

Ponovno o zadevi Merkur

Na ljubljanskem sodišču znova razsojajo o morebitni krivdi Milana Jelovčana in plačilu dobrih devetih milijonov evrov povzročene škode Merkurju zaradi verižne prodaje trgovskega centra Primskovo.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 22. julij 2011 / 07:00

Živeti z naravo ni le recikliranje

V Kamniški Bistrici so pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo s poudarkom na ekološki ozaveščenosti in sožitju z naravo.

Zanimivosti / petek, 22. julij 2011 / 07:00

V pričakovanju dobre sezone

Turistično društvo Gorje vsako leto obilno vlaga v obnovo in zaščito soteske Vintgar. Če bo sezona dobra, letos do konca oktobra pričakujejo tudi do osemdeset tisoč obiskovalcev.

Zanimivosti / petek, 22. julij 2011 / 07:00

Z žogo tudi poleti

Na nogometnem igrišču v Britofu julija potekajo nogometne počitnice, mlade nogometaše pa pri osvajanju nogometnih veščin ne ustavi niti poletna vročina, zagotavlja trener Robert Marušič.

Šport / petek, 22. julij 2011 / 07:00

Margeta sodnik v Šanghaju

Kranj - Čeprav slovenske vaterpolske reprezentance ni med šestnajstimi državami, ki sodelujejo na svetovnem prvenstvu na Kitajskem, ki se je za vaterpoliste začelo minuli ponedel...

GG Plus / petek, 22. julij 2011 / 07:00

V steni pete najvišje gore sveta

Osrednjo alpinistično odpravo letošnjega leta pod okriljem Planinske zveze Slovenije je vodil kamniški alpinist Marko Prezelj. Cilj preplezati Makalu v alpskem stilu zaradi slabih vremenskih razmer si...