Veliko dela za lastnike: predlani žledolom, lani čezmerna razmnožitev lubadarja ... / Foto: Tina Dokl

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali in pospravili 70 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglastih dreves in 37 odstotkov poškodovanih listavcev.

Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lastniki gozdov v Sloveniji lani posekali nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je približno toliko kot leto prej. Skupna količina posekanega lesa je predstavljala 95 odstotkov možnega letnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, in 70 odstotkov letnega prirastka lesa. Posek je bil v zadnjih dveh letih za dobra dva milijona kubičnih metrov večji kot v predhodnih treh letih (2011, 2012 in 2013), glavna razloga za povišanje pa sta bila predlanski žledolom, lani pa še pretirana razmnožitev lubadarja, ki uničuje predvsem smreko. Lubadar je po podatkih zavoda lani napadel 2,15 milijona kubičnih metrov dreves, lastniki so jih do konca leta posekali 1,8 milijona »kubikov«. Količina drevja, ki ga je bilo treba posekati zaradi lubadarja, je presegla vse dosedanje letne količine v zadnjih sedemdesetih letih in je bila tudi trikrat večja kot leta 2005, ko so zabeležili doslej največji napad lubadarja v slovenskih gozdovih. Sanitarni posek, to je posek predvsem zaradi žledoloma in lubadarja, je lani predstavljal kar 65 odstotkov celotnega poseka.

Hitrost sanacije gozdov, ki jih je poškodoval žled, je odvisna predvsem od obsega poškodb, dodatno pa jo ovira razmnožitev lubadarja, ki je največja v najbolj poškodovanih gozdovih. Največ dela pri odpravljanju posledic žledoloma je še v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, sanacija pa je že v glavnem zaključena v enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje. Izkušnje kažejo, da »boj« s smrekovim lubadarjem lahko traja več let; po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je, denimo, trajalo kar pet let, da se je količina napadenega drevja vrnila v normalne letne okvire. Sedanje okoliščine, to je velika količina poškodovane smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja v lanskem letu, mila letošnja zima, velika številčnost lubadarja in omejene možnosti sanacije napadenih sestojev, kažejo na to, da bo napad lubadarja predvidoma zelo obsežen tudi letos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 5. januar 2019 / 14:04

Po prepiru s partnerko ostal na avtocesti

Peračica – Gorenjski prometni policisti so v sredo popoldan na viaduktu Peračica posredovali zaradi pešca na vozišču in prijave o možnosti samomora. Situacija ob prihodu policistov na kraj sicer ni...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 11. junij 2024 / 17:02

Donavska kolesarska pot, 1. del

Ob omembi Donavske kolesarske poti največkrat pomislimo na najbolj znani avstrijski del poti od Passaua do Dunaja. V naši kolesarski druščini pa smo se odločili, da prekolesarimo celotno pot ob Don...

Gospodarstvo / torek, 11. junij 2024 / 16:30

Kmetijska zemljišča po sedem evrov

V Kranju in okolici je lani srednja cena za kvadratni meter kmetijskega zemljišča znašala sedem evrov in je bila najvišja v državi.

Bohinj / torek, 11. junij 2024 / 16:29

Pobrateni še z nemškim narodnim parkom

Stara Fužina – V soboto je v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini potekal slavnostni podpis sporazuma o pobratenju Triglavskega narodnega parka in Narodnega parka Berchtesgaden...

Zanimivosti / torek, 11. junij 2024 / 16:29

Priznanji tudi Gorenjcema

Med prejemniki državnih priznanj za prostovoljstvo tudi Nika Kržišnik iz Poljanske doline in Matej Bizjak iz Kamnika

Jesenice / torek, 11. junij 2024 / 15:41

Spletna kamera pri Koči na Golici

Jesenice – Pri Koči na Golici je zaživela nova spletna kamera. Vremenske razmere in razgled na okoliške gore si je mogoče ogledati na spletni platformi Whatsupcams. Projekt, vreden 2.600 evrov, je...