Posek iz sanitarnih razlogov
Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.
Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali in pospravili 70 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglastih dreves in 37 odstotkov poškodovanih listavcev.
Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lastniki gozdov v Sloveniji lani posekali nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je približno toliko kot leto prej. Skupna količina posekanega lesa je predstavljala 95 odstotkov možnega letnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, in 70 odstotkov letnega prirastka lesa. Posek je bil v zadnjih dveh letih za dobra dva milijona kubičnih metrov večji kot v predhodnih treh letih (2011, 2012 in 2013), glavna razloga za povišanje pa sta bila predlanski žledolom, lani pa še pretirana razmnožitev lubadarja, ki uničuje predvsem smreko. Lubadar je po podatkih zavoda lani napadel 2,15 milijona kubičnih metrov dreves, lastniki so jih do konca leta posekali 1,8 milijona »kubikov«. Količina drevja, ki ga je bilo treba posekati zaradi lubadarja, je presegla vse dosedanje letne količine v zadnjih sedemdesetih letih in je bila tudi trikrat večja kot leta 2005, ko so zabeležili doslej največji napad lubadarja v slovenskih gozdovih. Sanitarni posek, to je posek predvsem zaradi žledoloma in lubadarja, je lani predstavljal kar 65 odstotkov celotnega poseka.
Hitrost sanacije gozdov, ki jih je poškodoval žled, je odvisna predvsem od obsega poškodb, dodatno pa jo ovira razmnožitev lubadarja, ki je največja v najbolj poškodovanih gozdovih. Največ dela pri odpravljanju posledic žledoloma je še v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, sanacija pa je že v glavnem zaključena v enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje. Izkušnje kažejo, da »boj« s smrekovim lubadarjem lahko traja več let; po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je, denimo, trajalo kar pet let, da se je količina napadenega drevja vrnila v normalne letne okvire. Sedanje okoliščine, to je velika količina poškodovane smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja v lanskem letu, mila letošnja zima, velika številčnost lubadarja in omejene možnosti sanacije napadenih sestojev, kažejo na to, da bo napad lubadarja predvidoma zelo obsežen tudi letos.