Veliko dela za lastnike: predlani žledolom, lani čezmerna razmnožitev lubadarja ... / Foto: Tina Dokl

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali in pospravili 70 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglastih dreves in 37 odstotkov poškodovanih listavcev.

Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lastniki gozdov v Sloveniji lani posekali nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je približno toliko kot leto prej. Skupna količina posekanega lesa je predstavljala 95 odstotkov možnega letnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, in 70 odstotkov letnega prirastka lesa. Posek je bil v zadnjih dveh letih za dobra dva milijona kubičnih metrov večji kot v predhodnih treh letih (2011, 2012 in 2013), glavna razloga za povišanje pa sta bila predlanski žledolom, lani pa še pretirana razmnožitev lubadarja, ki uničuje predvsem smreko. Lubadar je po podatkih zavoda lani napadel 2,15 milijona kubičnih metrov dreves, lastniki so jih do konca leta posekali 1,8 milijona »kubikov«. Količina drevja, ki ga je bilo treba posekati zaradi lubadarja, je presegla vse dosedanje letne količine v zadnjih sedemdesetih letih in je bila tudi trikrat večja kot leta 2005, ko so zabeležili doslej največji napad lubadarja v slovenskih gozdovih. Sanitarni posek, to je posek predvsem zaradi žledoloma in lubadarja, je lani predstavljal kar 65 odstotkov celotnega poseka.

Hitrost sanacije gozdov, ki jih je poškodoval žled, je odvisna predvsem od obsega poškodb, dodatno pa jo ovira razmnožitev lubadarja, ki je največja v najbolj poškodovanih gozdovih. Največ dela pri odpravljanju posledic žledoloma je še v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, sanacija pa je že v glavnem zaključena v enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje. Izkušnje kažejo, da »boj« s smrekovim lubadarjem lahko traja več let; po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je, denimo, trajalo kar pet let, da se je količina napadenega drevja vrnila v normalne letne okvire. Sedanje okoliščine, to je velika količina poškodovane smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja v lanskem letu, mila letošnja zima, velika številčnost lubadarja in omejene možnosti sanacije napadenih sestojev, kažejo na to, da bo napad lubadarja predvidoma zelo obsežen tudi letos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 7. april 2021 / 10:26

Z modro barvo zaznamovali svetovni dan avtizma

Kamnik – V petek, 2. aprila, smo praznovali svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki so ga na pobudo Zveze za avtizem Slovenije zaznamovali tudi v Kamniku. V ta namen so stražni stolp Malega gradu na p...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 12. avgust 2007 / 07:00

Občina bo poskrbela za brezdomce

Kranj - V prostorih hiše na Sejmišču 4 v Kranju bo zavetišče za brezdomce z razdelilnico hrane in center za odvisnost s stanovanjsko skupino. V hiši bo bivalo do trideset brezdom...

GG Plus / nedelja, 12. avgust 2007 / 07:00

Spremembe pri učencih so že zdaj neverjetne

Osnovna šola Preserje pri Radomljah bo septembra postala prva Glasserjeva kakovostna šola pri nas in v Evropi. Za kakšne spremembe v vzgoji in izobraževanju gre, smo vprašali pobudnico projekta, ravna...

GG Plus / nedelja, 12. avgust 2007 / 07:00

Priložnosti za vse

Elena Pečarič, 36 let, se bori za neodvisno življenje invalidov in s tem za višjo kakovost njihovega življenja, to pa se da v praksi zagotoviti z uveljavitvijo osebne asistence, prilagojene potrebam u...

Gospodarstvo / nedelja, 12. avgust 2007 / 07:00

Za petino večji dobiček

Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) Ljubljana je v prvem poletju ustvarila 7,4 milijona evrov dobička po obdavčitvi, kar je petina več kot v enakem lanskem obdobju.

Radovljica / nedelja, 12. avgust 2007 / 07:00

Najdišče v Mošnjah bodo zaščitili

Družba za avtoceste (Dars) je pripravljena zaščititi dragoceno arheološko najdišče v Mošnjah, vendar le ob zagotovilu, da ga bodo pristojni uredili za ogled.