Veliko dela za lastnike: predlani žledolom, lani čezmerna razmnožitev lubadarja ... / Foto: Tina Dokl

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali in pospravili 70 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglastih dreves in 37 odstotkov poškodovanih listavcev.

Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lastniki gozdov v Sloveniji lani posekali nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je približno toliko kot leto prej. Skupna količina posekanega lesa je predstavljala 95 odstotkov možnega letnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, in 70 odstotkov letnega prirastka lesa. Posek je bil v zadnjih dveh letih za dobra dva milijona kubičnih metrov večji kot v predhodnih treh letih (2011, 2012 in 2013), glavna razloga za povišanje pa sta bila predlanski žledolom, lani pa še pretirana razmnožitev lubadarja, ki uničuje predvsem smreko. Lubadar je po podatkih zavoda lani napadel 2,15 milijona kubičnih metrov dreves, lastniki so jih do konca leta posekali 1,8 milijona »kubikov«. Količina drevja, ki ga je bilo treba posekati zaradi lubadarja, je presegla vse dosedanje letne količine v zadnjih sedemdesetih letih in je bila tudi trikrat večja kot leta 2005, ko so zabeležili doslej največji napad lubadarja v slovenskih gozdovih. Sanitarni posek, to je posek predvsem zaradi žledoloma in lubadarja, je lani predstavljal kar 65 odstotkov celotnega poseka.

Hitrost sanacije gozdov, ki jih je poškodoval žled, je odvisna predvsem od obsega poškodb, dodatno pa jo ovira razmnožitev lubadarja, ki je največja v najbolj poškodovanih gozdovih. Največ dela pri odpravljanju posledic žledoloma je še v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, sanacija pa je že v glavnem zaključena v enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje. Izkušnje kažejo, da »boj« s smrekovim lubadarjem lahko traja več let; po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je, denimo, trajalo kar pet let, da se je količina napadenega drevja vrnila v normalne letne okvire. Sedanje okoliščine, to je velika količina poškodovane smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja v lanskem letu, mila letošnja zima, velika številčnost lubadarja in omejene možnosti sanacije napadenih sestojev, kažejo na to, da bo napad lubadarja predvidoma zelo obsežen tudi letos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / / 22:03

Občina Škofja Loka dobila Zlati kamen

Dobitnica letošnjega priznanja Zlati kamen za razvojno najprodornejšo slovensko občino je občina Škofja Loka.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 23. november 2020 / 18:59

Koronavirus in mi, 5. del

Zaspal sem nazaj in vsake toliko me je iz spanca na pol predramila bolečina v poljubnem delu telesa, pomešana s Špelinim glasnim kašljem. Spanec v resnici sploh ni bil spanec, ampak se ga spomnim b...

Zanimivosti / ponedeljek, 23. november 2020 / 18:57

Zvesti navijači

Veličastnemu uspehu Primoža Rogliča na španski pentlji so se poklonili tudi zvesti oboževalci v Gorenji vasi. V obdobju nelagodja, ki ga diktira letošnja epidemija, sijajni uspehi naših športnikov...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. november 2020 / 18:50

Krizni načrt ni več zadoščal, a so našli rešitev

Vladni govorec Jelko Kacin je natančneje predstavil dodano izjemo pri prehajanju meje, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka Silva Košnjek pa aktualno stanje glede koro...

Gorenjska / ponedeljek, 23. november 2020 / 15:26

Starejši tudi med epidemijo niso pozabljeni

Program Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, v katerem prostovoljci skrbijo za pomoč starejšim v njihovem domačem okolju, poteka tudi v času epidemije. Obiske in osebne stike skuš...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. november 2020 / 15:23

Prodaja terjatev za izboljšanje likvidnosti

»Podjetja prodajajo terjatve iz več razlogov, največkrat zato, ker potrebujejo dodatno likvidnost, hkrati pa se ne želijo zadolžiti pri banki,« pravi Matija Mazalović, vodja oddelka Odkupi terjatev v...