Veliko dela za lastnike: predlani žledolom, lani čezmerna razmnožitev lubadarja ... / Foto: Tina Dokl

Posek iz sanitarnih razlogov

Lastniki gozdov so lani skoraj dve tretjini lesa posekali zaradi žledoloma in lubadarja.

Lastniki gozdov so do konca lanskega leta posekali in pospravili 70 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglastih dreves in 37 odstotkov poškodovanih listavcev.

Kranj – Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lastniki gozdov v Sloveniji lani posekali nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov lesa, kar je približno toliko kot leto prej. Skupna količina posekanega lesa je predstavljala 95 odstotkov možnega letnega poseka, kot ga določajo gozdnogospodarski načrti, in 70 odstotkov letnega prirastka lesa. Posek je bil v zadnjih dveh letih za dobra dva milijona kubičnih metrov večji kot v predhodnih treh letih (2011, 2012 in 2013), glavna razloga za povišanje pa sta bila predlanski žledolom, lani pa še pretirana razmnožitev lubadarja, ki uničuje predvsem smreko. Lubadar je po podatkih zavoda lani napadel 2,15 milijona kubičnih metrov dreves, lastniki so jih do konca leta posekali 1,8 milijona »kubikov«. Količina drevja, ki ga je bilo treba posekati zaradi lubadarja, je presegla vse dosedanje letne količine v zadnjih sedemdesetih letih in je bila tudi trikrat večja kot leta 2005, ko so zabeležili doslej največji napad lubadarja v slovenskih gozdovih. Sanitarni posek, to je posek predvsem zaradi žledoloma in lubadarja, je lani predstavljal kar 65 odstotkov celotnega poseka.

Hitrost sanacije gozdov, ki jih je poškodoval žled, je odvisna predvsem od obsega poškodb, dodatno pa jo ovira razmnožitev lubadarja, ki je največja v najbolj poškodovanih gozdovih. Največ dela pri odpravljanju posledic žledoloma je še v območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, sanacija pa je že v glavnem zaključena v enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje. Izkušnje kažejo, da »boj« s smrekovim lubadarjem lahko traja več let; po izrednem sušnem in vročem letu 2003 je, denimo, trajalo kar pet let, da se je količina napadenega drevja vrnila v normalne letne okvire. Sedanje okoliščine, to je velika količina poškodovane smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja v lanskem letu, mila letošnja zima, velika številčnost lubadarja in omejene možnosti sanacije napadenih sestojev, kažejo na to, da bo napad lubadarja predvidoma zelo obsežen tudi letos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 13. april 2024 / 10:10

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.) Vesolje vas bo opomnilo, da ne morete pravilno delovati, če ne postavite svojih potreb na prvo mesto v svojem življenju. Vsaj tist...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 2. december 2013 / 15:24

Bojim se teme

November je tako temen mesec. Zjutraj je tema, popoldne je mrak, ponoči pa spet vse črno. Dan kar izgine. S temo pridejo pošasti in proti koncu meseca v domišljiji že rožljajo parkeljni z verigami....

Jesenice / ponedeljek, 2. december 2013 / 15:19

Kdaj hostel na Jesenicah

Za hostel je ključnega pomena lokacija, poleg tega pa je zelo pomembno, da ima zgradba, v kateri ga uredijo, karakter, vsebino, posebno zgodbo, na Jesenicah denimo zgodbo železarstva, so menili na okr...

Kultura / ponedeljek, 2. december 2013 / 15:13

»Lipnica« ima deset let

Mešani pevski zbor Lipnica iz Kamne Gorice je praznoval desetletnico obstoja.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. december 2013 / 15:11

Pap-shoes

Na fotografiji vam predstavljamo najnovejši modni hit, čevlje iz papirja, tako imenovane Pap-shoes. So zelo poceni, njihova izdelava je prava malenkost. Stare »švedre« zgolj oblečemo v pap...

Škofja Loka / ponedeljek, 2. december 2013 / 14:56

V Škofji Loki se ne bojijo strojev

V Šolskem centru Škofja Loka so s pomočjo evropskih sredstev končali gradnjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra in energetsko sanacijo šolskih objektov.