Sto let Nabrnikove Mance

Marijana Rogelj, po domače Nabrnikova Manca, iz Potoč pri Preddvoru je v nedeljo, 21. februarja 2016, dopolnila častitljivih sto let.

Manca se je rodila v Stiški vasi pod Krvavcem. Kot tretjerojenka. Njeno življenje je bilo vedno povezano z domačo hišo in kmetijo, kjer je odraščala s sestro Micko, ki je tudi dočakala visoko starost – 102 leti, in brati Jožetom, Rokom in Tonetom. Rada pripoveduje o časih, ko je delo na njivah, travnikih in doma pri živini potekalo brez sodobnih strojev in naprav. Ritem življenja so narekovali letni časi in opravila na kmetiji, ko so večino hrane pridelali doma in zaslužili za skromno preživetje. Ob nedeljah je bil čas za obisk svete maše, za počitek. Še posebno so se veselili priprav na večje praznike, med katere sodi tudi 'potoški semenj', ko goduje zavetnik domačega kraja, sv. Jakob. Radi so obiskovali sorodnike pri Harižu v Kokri in na Jezerskem, kjer je na Rezmanovem živela njihova teta, ki je kmalu ovdovela. Omenjeno kmetijo je kasneje prevzel Mančin brat Jože in si tam ustvaril družino. Pri Nabrniku pa so ostali Tone, Micka in Manca. Skupaj so skrbeli za kmetijo.

Manca je bila skoraj trideset let zaposlena v drevesnici v Preddvoru. Pove, da je rada delala v naravi. Poznala je vsak košček domače zemlje. Živela je v pristnem stiku z naravo, kar odseva njen umirjen značaj.

Še vedno je vztrajna in zahtevna do sebe, njeno prijazno srce pa je obzirno do drugih in hvaležno vsem, ki ji pomagajo v starosti. Tako se nikoli ne pritožuje nad tem, kar je bilo slabega, in zatrdi, da ji na stara leta nič ne manjka, da njena pranečakinja Milena poskrbi za vse, kar potrebuje. Nikoli pa ni mislila, da bo doživela tako visoko starost, a so leta hitro minila in hudomušno pove: »Še sama nisem verjela, da imam 80 let, že sem bila stara 90.« In v nedeljo jih je dopolnila sto.

Zdravje ji še kar dobro služi. Zimske dneve preživlja ob topli krušni peči, rada prelista Gorenjski glas, Družino, Ognjišče in krajevni Viharnik. Čeprav slabše sliši, se razveseli vsakega obiska, se rada pogovarja in s svojim pripovedovanjem odstira starožitnost rodnega kraja in domačinov Potoč.

Dan pred rojstnim dnem so Manci možje z vasi pred hišo postavili mlaj, prav na njen rojstni dan pa so jo obiskali sovaščani, oglasil se je tudi župnik Miha Lavrinec. Podarili so ji kipec zavetnika vasi sv. Jakoba, šopek rož, najmlajša Manca v vasi je slavljenki – najstarejši Manci – spekla torto … Zapele so pevke Ženskega pevskega zbora Josipine Turnograjske Društva upokojencev Preddvor, na harmoniko in bariton sta zaigrala tudi Mančina prapranečaka z Jezerskega.

Saša Pivk Avsec je prisotnim prebrala njen ži­vljenjepis, potem se je dogajanje z dvorišča domače hiše preselilo v notranjost. Sledile so čestitke, druženje pa se je nadaljevalo ob dobrotah, ki so jih napekle vaščanke.

Saša Pivk Avsec še pove: »Če bo vse po sreči, bomo v Potočah spet praznovali čez šest let, ko bo sto let stara Pavla Tičar, ki je tokrat slav­ljenki voščila med prvimi.«