Odprto pismo civilni iniciativi »Ejga – za lepše Jesenice«

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 22. november 2013 / 12:14

Nekaj mesecev nazaj je bila jeseniška javnost (in s tem tudi Občina) obveščena o nastanku civilne iniciative pod vodstvom dr. Ahmeda Pašića, ki je začela z majhnimi akcijami olepševanja mesta Jesenice, v nekaj mesecih pa je prerasla v skupino, ki jo podpirajo številni Jeseničani in tudi ljudje od drugod. Mačehovsko bi bilo trditi, da o tej skupini ne vemo ničesar oziroma da se nas akcije skupine ne tičejo, ko pa vendar vemo, da to ni res. Vseeno pa so se v javnosti začela pojavljati ugibanja in obtožbe, ki so nemalokrat povezane tako s politiko (in prihajajočimi lokalnimi volitvami) kot tudi z odporom Občine kot inštitucije do dejavnosti skupine, da se čutim dolžnega te očitke pojasniti in se o njih izreči.

Na začetku delovanja skupine se je dr. Pašić večkrat osebno obrnil na Občino s prošnjo po pomoči ali le zato, da nam je sporočil, kakšno prihodnjo akcijo ima skupina v načrtu. In to sem vedno cenil. Pri eni od odmevnejših akcij, t. j. olepšanje železniške postaje, smo zaposleni na Občini celo z veseljem sodelovali – pa ne zato, ker je bila odmevnejša tudi v medijskem smislu, temveč zato, ker smo bili k sodelovanju neposredno povabljeni, na tak način smo se tudi dogovorili o načinu dela in o potrebnih sredstvih. O vseh ostalih akcijah smo bili obveščeni posredno oziroma smo bili zaprošeni le za materialna sredstva, s katerimi smo skupini tudi vedno pomagali, kjer se je to dalo. Največ očitkov skupine smo prejeli, ko naj bi, domnevno zato, ker naj bi se ustrašili vedno večje podpore iniciative in zaradi strahu pred izgubo glasov na prihajajočih volitvah, ustavili dobavo materiala za akcije. Naj na tem mestu še enkrat povem, da dobava materiala nikakor ni bila ustavljena zaradi napisanih razlogov, temveč enostavno zato, ker ta ni bila več možna. Kdor je že kdaj sodeloval pri pripravi proračuna občine ali podobnih javnih institucij, me bo razumel. Sredstva so planirana za eno leto vnaprej, torej je treba tudi vse dejavnosti in investicije planirati v času priprave proračuna. Seveda do odstopanj vedno pride, vendar je treba tukaj tudi poudariti, da so proračunska sredstva namenska, kar pomeni, da jih ni mogoče prosto preusmerjati po področjih, temveč le znotraj področja, v katerem se nahajajo. Kljub temu da so bile akcije organizirane na hitro in znotraj proračunskega leta, smo torej skupini pomagali, dokler je bilo to možno, potem pa smo bili žal obveščeni o prenekaterih očitkih, ki me, po pravici povedano, zelo žalostijo.

V luči dobre volje in pripravljenosti pomagati smo potem člane napotili na krajevne skupnosti, saj smo bili v času priprave proračuna za prihodnje leto in bi s skupnim dialogom zagotovo našli neko srednjo pot med željami skupine in zmožnostmi Občine. Krajevne skupnosti so namreč inštitucija, ki je velikokrat spregledana, a je treba poudariti, da so ravno krajevne skupnosti tista vez med krajani ter Občino samo. Krajevne skupnosti so namreč zadolžene za pripravo plana dejavnosti in njihovo ovrednotenje za njihovo območje in zatorej svoja področja in potrebne dejavnosti v njej dodobra poznajo. Njihov sistem volitev je enako pomemben in demokratičen kot sistem predsedniških ali županskih volitev, saj v svetih posamezne krajevne skupnosti sedijo tiste osebe, ki so na volitvah prejele največje število volilnih glasov. Zatorej krajevne skupnosti niti niso tako nepomembne, kot si nekateri mislijo, in bi morale biti prvi naslov pri organizaciji takšnih akcij. Ali se je nanje obrnil kateri izmed članov civilne iniciative, žal nisem obveščen, vsekakor pa bi bil to eden izmed načinov, da bi našli kaj več možnosti in skupnega jezika glede prihodnjih akcij.

Dragi »Ejgovci«, kot že samo ime vaše skupine pove (»za lepše Jesenice«), se zavzemate za cilj, ki je v interesu vseh – mene kot župana, Občine kot inštitucije, ki dela prvenstveno za občane, in še posebej občanov samih. Dejstvo, da ste vaše delo na tem področju podkrepili še s humanitarnimi akcijami, samo še potrjuje, da imate naše mesto radi in vam ni vseeno za ljudi, ki živijo v njem. Vesel sem, da živim v mestu, kjer so ljudje pripravljeni tudi sami kaj postoriti za naše mesto in se zavedajo, da ni Občina tista, ki bi morala vse postoriti sama. Cilji vaše skupine se navidezno res razlikujejo od ciljev Občine, vendar vam zagotavljam, da so v osnovi isti. Žal se v tako velikem in razkropljenem proračunu velikokrat ne najdejo takoj, izgubijo se v senci večjih projektov, ki pa so ravno tako pomembni za občino in njene občane, kot mali projekti, kakršne izvajate tudi vi. Zatorej vaše delo ni niti prezrto niti osovraženo. Potrebno je le malo več skupnega dialoga in razumevanja obeh strani.

Zadnjič sem spremljal prispevek o Jesenicah na eni izmed slovenskih komercialnih televizijskih postaj, kjer so govorili o vaši skupini in o Jesenicah samih kot o nekem zaspanem mestu, o ''socialni bombi'', kjer prevladuje kriza in beda. Tako kot sem bil ponosen na posameznike, ki se trudite razbiti apatijo, tako sem bil istočasno ra­zočaran nad predstavitvijo mesta in občanov, ki v njem živijo. Jesenice še vedno prikazujejo kot železarsko mesto, sivo, temno, vsaj 50 let za dejanskim časom, za takšno predstavitev pa medijem prevečkrat služi objekt Delavskega doma, ki sploh ni v lasti Občine, temveč v zasebni lasti. V resnici pa so Jesenice čudovito mesto, kjer je bilo v zadnjih letih kljub krizi izvedenih ogromno velikih projektov – obnova Stare Save kot enkratnega mestnega jedra, obnova športne dvorane Podmežakla, kjer se bodo imeli možnost kaliti mladi športniki tudi vrsto prihodnjih let, naslednje leto sledita tudi izgradnja kanalizacije Podmežakla ter nadgradnja in rekonstrukcija Centralne čistilne naprave. V sklopu energetske sanacije je bilo v zadnjih letih obnovljenih ogromno blokov in stolpnic, osnovne in srednje šole, Ljudska univerza ter Visoka šola za zdravstveno nego ter številni drugi objekti. Znotraj različnih projektov je bilo obnovljenih precej otroških igrišč po celem mestu. Zavedam se, da je finančna kriza udarila tudi po žepih naših občanov, vendar stanje ni nič drugačno, kot drugje po državi, zato se mi ne zdi pošteno, da Jesenice prikazujejo kot bolj »bede polno mesto« kot druga mesta po državi. Seveda dejstva, da je socialna stiska občanov, tako kot ostalih prebivalcev države, vedno večja, ni možno zanemariti, zato se Občina še bolj aktivno vključuje v razreševanje problema. Marca je bila ravno zato imenovana delovna skupina za analizo socialnega stanja na Jesenicah, ki bo na podlagi te analize pripravila tudi ustrezne ukrepe za pomoč občanom. V občini delujejo tudi številne organizacije in društva, ki se trudijo za občane in jim pomagajo – Karitas, Rdeči križ, Zveza društev prijateljev mladine, Društvo upokojencev, Center za socialno delo in številni drugi, za kar jih je treba pohvaliti, saj tudi njihovo delo v tem času nikakor ni lahko.

Kljub tem težkim razmeram pa se na Jesenicah vseeno lahko pohvalimo s srčnimi ljudmi, ki jim za svoje someščane in za mesto ni vseeno. Zavedam se, da je formiranje skupin, ki aktivno prispevajo k opozarjanju na probleme, sploh v današnjih težkih časih, sestavni del življenja in težnje k boljšemu jutri, zato jih tudi pozdravljam. Želim pa si, da bi se vsi zavedali, da je tudi Občina na strani občanov in zato vse dejavnosti, planirane v proračunu, izvajamo zanje in za njihovo boljše življenje v tem mestu. Poleg pobarvanih ograj je namreč tudi to sestavni del življenja v našem čudovitem mestu čudovitih ljudi.

S spoštovanjem,

Tomaž Tom Mencinger, župan