V delegaciji evropske trojke za Slovenijo so predstavniki različnih generacij in poklicev. / Foto: Levarokadesnižep

Evropska trojka res prihaja

Po medmrežju je zakrožila fotografija morebitne evropske trojke, ki bo, kot kaže, vendarle prišla v Slovenijo, le da še ne vemo natančno, s kakšno nalogo.

Takoj ko so politiki iz opozicijskega gnezda, sem in tja pa ima prebliske tudi kakšen vladni ptiček, v javnosti začeli sporočati, da je evropska trojka že na poti, smo novico začeli preverjati tudi v naši velikobratski redakciji. Menda se je trojki včeraj le uspelo izviti iz prometne gneče na bruseljski vzhodni obvoznici in se ta trenutek »langsam und sicher« s hitrostjo 4 km/h pelje proti nemški meji.

Zanimalo nas je predvsem, kakšna trojica ljudi je bila v Bruslju izbrana za operacijo, imenovano Slovenia hope, Slovenia rope. Iz samo naši redakciji znanih logov smo izvedeli, da gre za generacijsko in statusno zelo raznoliko ekipo treh moških, ki jih predvsem odlikuje zelo široka paleta poklicnega znanja, ob tem pa jih združuje samo en in edini svetovni nazor pod skupnim geslom Kako priti do denarja.

Če se poglobite v priloženo fotografijo, boste na skrajni desni opazili na prvi pogled dobro situiranega moškega z nekoliko nagajivim nasmehom, v katerem lahko zaznamo izjemno poslovno žilico. Upamo samo lahko, da je moški, recimo mu Delić, gonilna sila trojke, ker če nas bo kdo spravil ven, je to on. Poleg njega na sredini nekoliko zbegano v vas zre mladenič, ki mu ne bi pripisali več kot petdeset točk. Kljub nekoliko bebavem pogledu, fantu recimo kar Rodnić, pa nekdanji vratar nogometne ekipe U14 pri Manches­tru obeta. Menda se izjemno dobro spozna na ustroj dela v državni upravi, še posebej na policiji. Tretji moški, bradatež na skrajni levi, recimo mu kar Dedić, je starosta Evropske unije in so ga v ekipo vključili le zato, da gre od doma in da pokusi še kakšno drugo vrsto pira kot pa samo angleškega. Menda ni preveč škodljiv, na trenutke je tudi uporaben, predvsem pa je rad zraven, ko se deli dobiček.

Kot smo še izvedeli, trojka vselej nastopa v skupini, le prej omenjeni Delić sem in tja opravi tudi kakšen posel zase. Podjetniška žilica pač. Kot obljubljajo, se bodo najprej oglasili na Gospodarski zbornici Slovenije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 22. december 2010 / 07:00

Elektro Gorenjska zanika netransparentnost

Kranj - Rado Pezdir je z Društvom za pravno državo opozoril, da je Elektro Maribor z novembrom za odjemalce uvedel storitev vodenja računa. »Za to ni pravne podlage, Elektro Mari...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...