Želijo več obiska na domu
V Poljanski dolini je 19 ponudnikov domačih dobrot s kmetij. Povezali so se, saj želijo, da jih več kupcev obišče na domu in se pri tem tudi dobro počuti.
Visoko – »Pot poljanskih dobrot je najprej začetek dobrega sodelovanja med nami, ko skupaj ustvarjamo turistično ponudbo, upam, da bomo privabili čim več turistov. Veliko se jih le pelje mimo, naj se ustavijo in spoznajo naše prednosti,« o projektu pravi Katarina Brence s kmetije Pustotnik, ki je znana po sedemdesetih vrstah sira. Ponudniki, ki so zbrani tudi v posebni knjižici Pot poljanskih dobrot, v njej so tudi namigi za oglede in različne aktivnosti v Poljanski dolini, so se predstavili s polnimi mizami v Tavčarjevem dvrocu. In znova dokazali, da prijaznost in odprtost prebivalcev Poljanske doline ne pozna meja, kaj šele, da bi obiskovalec lahko odšel lačen.
»Tematske poti v Poljanski dolini že obstajajo, od Rupnikove linije, v Zali, čebelarske poti in podobno, sedaj jih povezujemo še ponudniki piškotov, soka, sadja, suhomesnatih izdelkov, žganja, zelja, piškotov, potic in vsega dobrega, kar lahko prihaja s kmetij,« je pojasnila Marija Demšar s Turizma Škofja Loka. Obiskovalci se bodo na poti lahko odpravili peš, s kolesom ali avtom, še posebej bodo veseli skupin, ponudniki pa bodo poskrbeli, da gostje ne odidejo žejni in lačni.
»Če je še pred leti veljalo, da se doma ne splača pridelovati, saj je v trgovini vse poceni in je bila domača solata slaba, ker je kmalu ovenela, smo se začeli zavedati pomena izvora hrane,« je ob predstavitvi zadovoljno povedal domači župan Milan Čadež, ki goste vabi, da naj se ob obilici dobrega v Poljanski dolini gostje ustavijo, napolnijo baterije in ostanejo kak dan več. »Minister za zdravje bi imel manj dela, če bi uživali le domače dobrote,« meni župan.
Iz sosednje občine Žiri sta v pot vključena dva od 19 ponudnikov, župan Janez Žakelj pravi, da se bodo še morali učiti od sosedov: »Sicer velja, da smo mi bolj industrijska občina, vendar tudi nam godijo domače dobrote. Turizem je priložnost in ta ne pozna občinskih meja.«
Marinka Rejc iz Krnice upa, da bo več povpraševanja in obiska na njihovi biodinamični kmetiji pr' Rejcu. Med drugim ponuja tudi kruh brez kvasa: »Je zdravilen in obstane dlje časa, seveda tudi drug kruh, piškote, zelenjavo … Povpraševanja po naravni, biodinamični hrani je vedno več.« »Dober glas seže v deveto vas,« pa pravi Jože Jereb s kmetije Žunar, ki je znana po suhomesnatih izdelkih, in doda, da je čim krajša veriga od proizvajalca do končnega potrošnika najboljša: »Je najbolj zdrava in najcenejša, upam, da bo čim več obiskovalcev prišlo tudi na našo kmetijo.« Vsi ponudniki imajo na kmetiji odprto vse dni v letu.