Zaščitili tradicionalno znanje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / ponedeljek, 7. oktober 2013 / 22:00

V okviru 16. strokovnega srečanja geografov na Bledu so slovesno predali listino o vpisu kranjske stene v register žive kulturne dediščine v skladu z Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine.

Bled – »To je tehnologija prihodnosti, čeprav je iz preteklosti,« je kranjsko steno, tradicionalno tehniko urejanja vodotokov, označil v. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo, lov­stvo in ribištvo pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje Jošt Jakša, ki je v imenu Republike Slovenije v petek prevzel listino o vpisu v register. Kranjska stena predstav­lja edinstven primer urejanja vodotokov. Z uporabo lokalnemu okolju prilagojenih tehnik in naravnih materialov, kot sta les in kamen, učinkovito zmanjšuje erozijsko delovanje voda in se obenem odlično prilagaja lokalnemu habitatu.

Vpis kranjske stene v register žive kulturne dediščine je na podlagi iniciative republiškega inštituta za vode podprl tudi Si.mobilov sklad Si.voda. Za to so se odločili zaradi njenega izjemnega kulturnega, gospodarskega, tehničnega in naravovarstvenega pomena, je pojasnila direktorica sklada Irena Zupančič Cimerman. Na ta način, je dodal predsednik sveta zavoda Si.voda Milan Zaletel, jim je uspelo zaščititi tradicionalno slovensko znanje, ki se pogosto zanemarja. »Gre za tehniko urejanja vodotokov, ki je doma na Gorenjskem in je prilagojena njenim naravnim virom,« je poudaril predsednik strokovnega sveta sklada Si.voda dr. Mitja Bricelj in dodal, da smo vrednost te tehnike prepoznali šele zdaj, a nikoli ni prepozno. Na Slovenskem jo uporabljamo že več kot dvesto let, lesene kašte pod imenom kranjska stena pa gradijo tudi v Avstriji, Švici in Nemčiji. Kranjska stena po Bricljevih besedah tako predstavlja spregledano tradicionalno tehniko s slovenskim geografskim poreklom na področju urejanja vodotokov, ki jo lahko primerjamo s kranjsko klobaso na področju kulinarike.

Kranjske stene danes najdemo predvsem na bregovih Save Dolinke in Bohinjke, Ribnice, Kokre, Savinje, Čerinščice in ob številnih hudournikih ter gorskih in hribovitih vodotokih, ki jih zaznamujejo velik padec dna vodotoka in intenzivni erozijski procesi. »Kranjske stene pomagajo ohranjati krhko ravnotežje v naravnem okolju, zgrajene na pravi način pa lahko celo obogatijo vodne in obvodne habitate,« je razložil Bricelj in dodal, da gre za izrazito nizko ogljično gradnjo, zato so vplivi na podnebne spremembe minimalni, nizki so tudi stroški gradnje in vzdrževanja. »Kranjska stena zato predstavlja konkreten odgovor na pobudo Evropske unije o zagotavljanju zelene infrastrukture.« Vpis kranjske stene v register žive kulturne dediščine je po prepričanju Jošta Jakše tudi obveza, da bodo znanje, ki so ga izbrskali iz kulturne dediščine, s pridom uporabljali. To je poudarila tudi generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner. »Končni cilj ni vpis v register, ampak da to dediščino prepoznamo, ohranjamo in predajamo prihodnjim rodovom.«