Kranjska stena v registru žive kulturne dediščine

Kranj – Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden v register žive kulturne dediščine vpisalo tradicionalni tehniki urejanja vodotokov ter sanacije erozijskih žarišč in slabo stabilnih območij – to je kranjsko steno oz. lešeno kašto. Prvi slovenski pisni vir z omembo kranjske stene se navezuje na idrijske klavže v letih 1879 in 1884, v nemški in avstrijski strokovni literaturi pa navajajo, da se tehnika imenuje po deželi Kranjski, kjer so jo uporabljali na Belci, Radovni, Tržiški Bistrici, Kokri, Sori, pritokih Gradščice, Kamniški Bistrici, Savi in še na nekaterih drugih vodotokih.

Lesene kašte so na vodotokih veliko gradili do druge svetovne vojne, kasneje so jih začeli nadomeščati betonski objekti, še danes pa jih gradijo na hudournikih oz. tam, kjer ni možen dostop s strojno mehanizacijo. Čeprav se je gradnja skozi čas spreminjala, so ključni elementi ostali enaki. Za gradnjo še vedno uporabljajo rešetkasto sestavljena debla in kamen. Takšen način gradnje je ekološko in tudi cenovno najbolj sprejemljiv.