Gorenjske njive najbolj obdavčene

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 29. junij 2013 / 08:32

Kmetom grozi precejšnja davčna obremenitev.

Kranj – Problematika davka na nepremičnine in novi izračuni katastrskega dohodka (KD), ki v zadnjem času med kmeti dvigujejo veliko prahu, so bili tudi glavna tema zadnje redne seje sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Sklenili so, da bodo od vlade zahtevali, naj kmetov ne bremeni z višjim davkom, izračunanim po novem zakonu o ugotavljanju KD, ki naj bi v veljavo stopil še letos. Pri načrtovanem davku na nepremičnine svet nasprotuje vsakršnemu obdavčenju kmetijskih zemljišč in gozdov ter poslovnih zgradb, namenjenih kmetijski ali gozdarski dejavnosti in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Predlagajo še, naj zemljišča v skupni lasti (gre predvsem za pašne in agrarne skupnosti) vrednotijo nižje od običajnih kmetijskih zemljišč. Svet je podprl tudi prizadevanja prebivalcev Triglavskega narodnega parka, da se kmetijska zemljišča in stavbe na tem območju oprosti tako davka na nepremičnine kot KD, saj imajo domačini zelo omejeno razpolaganje s svojo lastnino.

»Zaradi predvidene nove metodologije je na Gorenjskem zelo visoko ovrednoten katastrski dohodek in za gorenjske kmete precej nelogičen. Izračuni za gorenjske njive in sadovnjake pa so celo najvišji v Sloveniji, udarjeni bodo tudi vrtnarji in poljedelci. Upoštevajo namreč triletni kolobar in kulture, ki se jih goji v tem času, po nekih izračunih pa silažna koruza, krompir in travne mešanice prinašajo višji katastrski dohodek kot žita, pa čeprav so bile odkupne cene krompirja še nedolgo nazaj okrog pet centov za kilogram,« je dejal Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Dokončni izračuni KD še niso znani, njihove korekcije pa bodo možne še do konca avgusta, je pojasnila Neva Pajntar, agrarna ekonomistka s KGZS. Kot pravi, si na zbornici že ves čas prizadevajo, da bi si država za spremembo zakona vzela več časa: »Ni prav, da se tako pomemben in obsežen sistem naredi na vrat na nos. Treba ga je prevetriti in pogledati vse detajle in kakšen vpliv bodo novi izračuni imeli na posamezne kmetije.« Kot pravi, naj bi se na splošno katastrski dohodek za njive in travinje bistveno znižal v primerjavi s preteklimi izračuni, višji pa naj bi bil za vinograde, sadovnjake in gozd. »Na globalni ravni bo leta 2013 pobranega manj davka, ker je največja masa katastrskega dohodka prav pri njivah in travnikih,« je še dejala.

V razpravi je bilo slišati, da je zakon nevaren za hribovske kmetije, saj breme s travnikov in polj prenaša na gozdove, in da se bo v primeru večjih obremenitev lastnikov gozdov treba začeti pogovarjati tudi o pravicah javnosti na zasebnih zemljiščih. Slišati je bilo še, da so njive na Gorenjskem marsikje slabše kakovosti in da pri izračunu ni upoštevano, da so stroški pridelave na majhnih in razdrobljenih kmetijah večji.

Precej kritik je letelo tudi na davek na nepremičnine, ki naj bi v veljavo stopil leta 2014. Čeprav finančno ministrstvo navaja, da bo davčna obremenitev višja dva- do trikrat, pa bi se za nekatere kmete povišala tudi 10- ali celo 15-krat, je opozoril Gašper Cerar s KGZS. »Na Gorenjskem bi šestnajsthektarska kmetija plačala 2.600 evrov davka, šesthektarska kmetija, ki ima zraven še 2.500 'kvadratov' stavbnih zemljišč, pa 5.500 evrov.« Na KGZS so tako že pred dvema tednoma izrazili nestrinjanje z načrtovanim davkom in zahtevali, da iz obdavčitve izvzamejo kmetijske stavbe ter kmetijska in gozdna zemljišča.